Hiperaktivni Jorn Lande, vokalist, ki bi si ga želel sleherni glasbenik v svoji ekipi, ko nanese beseda na glasbeno izročilo klasične hard rock šole, pa tudi heavy metala. Jorn Lande je s svojo skupino Jorn do tega dne izdal sedem studijskih albumov. Mož je aktiven na več glasbenih področjih hkrati. Zato je moral nedavna znova izstopiti iz članstva nemških power metalcev Masterplan. Preprosto ne zmore vsega. Tu je projekt Allen/Lande, tu so gostovanja, kot je nedavno na novem albumu Arjena Anthonyja Lucassena, tu je kariera s skupino Jorn, itn...
To pot nas deloholik razvaja z naborom skoraj 74 minut glasbe, ki jo je oblekel v orkestralne aranžmaje. Ko se boste sprehodili po seznamu albuma »Symphonic«, ugotovite kaj hitro, da je težišče nabora usmerjeno na aktualni studijski album »Bring Heavy Rock To The Land«, le tri priredbe so tu in posamični vključki starejših Jorn albumov »Lonely Are The Brave«, »Spirit Black« in »Out To Every Nation«.
Dobrodošla poteza, ki je nekakšen logični artistični izziv na poti glasbenega zorenja tega glasbenika. Delovanje v projektu Allen / Lande in sodelovanje z izvrstnim multi-instrumentalistom, aranžerjem in producentom Magnusom Karlssonom je gotovo vplivalo na oblikovanje te ideje. S tem namenom je Jorn Lande celo prearanžiral nekaj osnovnih riffovskih struktur v posameznih avtorskih skladbah, na tak način pa se je sprostil dodatni prostor orkestracijam. Seveda pa je Jorn Lande v prvi plan postavil tehtno prebiranje najbolj priročnih skladb, ki bi v kombinaciji z orkestrom tudi najbolj prepričljivo vžigale.
Otvoritveni I Came To Rock je idealen izbor in gotovo vrhunec tega albuma. Je zaključna skladba aktualnega albuma »Bring Heavy Rock To The Land« in poseduje odlično razmerje med stopnjevanjem drama teater vzdušja skozi kitico v predrefren in perfektno izkoriščenost melodije v refrenskem napevu, v katerega se orkestralni aranžmaji na moč okusno in učinkovito podajo. Kolizija uspešna. Jorn na »Broadway« vižo. Šalo na stran. Ljubitelji Jornovih del boste navdušeni, zlasti tisti, ki poznate Allen/Lande projekt, kjer igrajo klaviature in simfonična nalezljivost aranžiranja pomembno vlogo.
Izdelek se ni izognil vključitvi treh priredb, kar je pri Jornu že kar ustaljena praksa izdaj albumov. Izbor skladbe Rock N' Roll Children, ki jo najdete v izvirniku na albumu Ronniea Jamesa Dia »Sacred Herart« (1985) je v izkazanih Jornovih posvetilih do tega dne, žal pokojnemu veljaku in piscu Biblije rock vokala, verjetno redka skladba, ki je Jorn še ni predelal v svojo verzijo! Z Diom ostaja namreč »obseden«. Nova izvrstna verzija, ključ do uspeha, pa je skrit znova v omenjenem graduiranem stopnjevanju drama momenta preko kitice v melodično grabežljiv refren. Na sredini izdelka se nahaja orkestralna verzija Masterplan skladbe Time To Be King (vključena že na album »Bring Heavy Rock To The Land« ) in nekako pričakovano na repu albuma »Symphonic« nova Jornova obsesija z Diom v Black Sabbath klasiki Mob Rules, ki je izšla kot dodatna skladba na albumu »Bring Heavy Rock To The Land« zgolj za japonski trg! Prava izgubljena (in najdena) cvetka je tudi vključitev odlične Like Stone In Water, sicer Jornove bonus skladbe za Japonski trg z albuma »Lonely Are The Brave« (2008).
Izredne prvi del album utrjuje za Rock N' Roll Children Sabbathovsko pozno romantično urezana Jornova skladba The World I See, ki zadržuje visok iztržek elementa bombastike in pomp nalezljivosti v smeli Jornovi koliziji rocka s klasičnimi elementi.
Skozi sredino albuma boste občutili nihanja. Burn You Flame (»Spirit Black«, 2009) je ne odnese tako učinkovito v prestrukturiranju na »Broadway« vižo, kot prve tri skladbe. Za njo jo uspešnejša v tem elementu skladba Man Of The Dark (»Lonely Are The Brave«, 2008). Zanimiva je tud Black Morning, ki v novi obleki aranžiranj pridobiva celo blage odseve aranžiranja Hendrixa v režiji Michaela Kamena za album »In From the Storm« (Spanish Castle Magic, Little Wing).
Zanimivo je to, da je Jorn od nekdaj črpal navdih za pisanje avtorskih skladb pri pionirskih skupinah, ki so utemeljile in utrdile izročilo hard rock šole, kot so Deep Purple, Rainbow, Whitesnake in kasnejše verzije Black Sabbath iz osemdesetih in posledično zasedbe Dio! Tudi te skupine so v plasmaju melodičnosti tako pronicljive, da je mnogokrat z lahkoto mogoče vezati njihovo rockovsko izročilo z izhodišči orkestralnega aranžiranja.
Odlična popestritev izdelka »Symphonic« sledi v Behind The Clown (»Out To Every Nation«, 2004), kjer imponira odlični melanholični melos keltsko obarvanih napevov, orkestracije stopajo tu v ospredje, pred rock vibracijo in prevzemajo v skladbi odločno dominanco. Godi zlasti Jornova vokalna senzitivnost, s katero tako zmagovito vedno znova in znova zleze pod kožo. Lande je velik ljubitelj lika in dela Kate Bush. Na tej točki se čuti ta vez. Čvrsto vibranten zaključek album nosi proti novemu vrhuncu odlična verzija novejše The Thousand Cuts iz aktualne »Bring Heavy Rock To The Land« (2012), ki sklene zgodbo z začetka te kompilacije. Brez Mob Rules pa seveda na gre!
Ta nabor seveda pričakovano niha v uspešnosti kemičnega učinkovanja na relaciji klasike in rocka! Ni pa slabega trenutka, ni trenutka, ki ne bi bil prepričljiv in kredibilen v svoji režiji. Jorn znova hipnotizira s svojim fantastičnim vokalom, ki je barvit, dinamično prožen in pričara lahko v kratkme časovnem intervalu mnogo obrazov, mnogo snezitivnosti, mnogo barvitih čustvenih stanj. Jorn Lande ostaja torej vokalist, ki vam v svoji moči vokalne ekspresije preprosto znova ne bo pustil dihati! In ostaja v prvi ligi izurjenih vokalov klasične šole rocka!
Ta album je za Jorna Landeja velikega pomena, saj bo vplival na prihodnje aranžiranje idej za novi studijski album skupine Jorn. Glede na melodičnost, ki je v glasbi skupine Jorn sicer ne manjka, pa dokazuje ta album po odlični koliziji rocka z klasičnimi elementi to, da je melodični princip na prihodnjih Jornovih izdelkih lahko še poglobljen in razširjen. Zato ne bi bilo odveč razmisliti vokalistu, da se še koreniteje spogleda z rabo klaviatur na prihodnjih studijskih izdelkih skupine Jorn, saj kreirajo orkestralne figure na izdelku »Symphonic« povsem svojevrstno vzdušje, energetsko vibracijo, stanje razpoloženja, ki je vseskozi magično, privlačno in v doseženem ravnovesju rock potence in poslušljivosti hipnotično nalezljivo! Plod tega je prepričljivo stkani dialog jezika klasične glasbe in jezika rock glasbe.
Ta izdelek je obveza ne le za vse ljubitelje zasedbe Jorn, pač pa pred vsem za vse ljubitelje Jorna Landeja, kot vokalista. Novo dimenzionirani Jornov glasbeni arzenal albuma »Symphonic« je torej svojstvena glasbena izkušnja, takšno glasbeno preizkušanje, pa je konec koncev nosilo tudi osnovni namen Jorna Landeja, da dostavi srenji nov, nekoliko drigačen vokalni, pa tudi glasbeni izraz.
na vrh