Pankrti: Svoboda

Če še morda niste opazili je zadnje čase v ljubljanskem zraku, prepojenemu pretežno s smogasto aromatiziranimi sedativnimi elementi, moč okusiti tudi intenzivno kiselkast okus rohnenja legendarnih, bržkone enih in edinih Pankrtov. Kontrarevolucija, ki je z nedavnim vse slovenskim desantom zasedbe na Halo Tivoli tako zvito zanetila preporod punk revolta na slovenskem, svoj epilog dobiva s koncertnim paketom trinajstih neotesano in skrajno naostrenih punkerskih himen, zbranih pod pomenljivim naslovom Svoboda '82.

Svoboda '82 je pretresljiva refleksija nekega časa in prostora, obdobja, ko je bil vsakdanjik povprečnega Slovenca vse bolj obremenjen z monotono sivino počasi razpadajočega samoupravnega socializma. Unikaten družbeno kritični element monolitnosti družbe post Titove Jugoslavije, ki pa po svoje deluje presenetljivo osvobajajoče tudi v današnjem času t.i. demokratične sproščenosti. V tako zadušljivem družbenem ozračju se je 5. novembra 1982 v šentviškem Domu Svobode zgodil veliki "gala" koncert tedaj nič kaj svežih a zato že toliko bolj legendarnih Pankrtov, ki so v malce spremenjeni postavi, v velikem slogu dokončno razbili "dolgcajt" na jugoslovanski glasbeni sceni.

Svoboda '82 v skladu s tradicionalnim punkovskim izročilo ne prinaša kakšnih posebnih glasbenih presežkov, kar pa navsezadnje niti ni pomembno. Važni sta le brezobzirna kritičnost in neotesanost, ki vejeta iz bolj kot ne znanih tri akordnih punkovskih psalmov kot so Živ Spomenik Neumnosti, Totalna Revolucija ali na primer "agroživilsko" navdahnjena Za Železno Zaveso, ki po petindvajsetih letih zorenja s časom samo še pridobivajo na intenziteti. In res je! Jest Sm Na Liniji, Enotni In Trdi ali neuničljiva Gospodar so skladbe, s katerimi Pankrti ostajajo nesporni gospodarji lastnega glasbenega izraza, Lovšinu in kompaniji pa tudi po četrt stoletja trajajoči punk abstinenci tako navsezadnje pripenjajo zlato priznanje za sicer nenačrtovano spočetje procesa revitalizacije ustvarjalnega pluralizma na slovenskem, katerim kljub nenehnim poizkusom tlačenja ni bila kos niti trda roka bivšega sistema. Take sproščenosti in samozadostnega ter ne potvorjenega razdajanja, si glavne figure iz sveta kulture tistega časa nikakor niso smeli dovoliti, da o ruralni naravnanosti sodobne pod alpske glasbene srenje niti ne govorim.

Posebnih presenečenj tule pač ni razen morda več kot odlične produkcije in posledično več kot zadovoljive zvokovne preobleke tega koncertnega ponatisa, za katero se gre zahvaliti vrlim ročicam Mira Bevca, ki s Svobodo '82 prinašajo slabih štirideset minut karakterno ojačanega pljuvanja v obraz svetohlinstvu družbene elite. Ni kaj. Za vse tiste, ki vas v zadnjem času prevzema punk nostalgija ali pač tiste, ki se že dalj časa predalčkate med zaprisežene ljubitelje enofaznih električnih udarcev v glavo, je Svoboda '82 dokument, ki ga nikakor ne smete spregledati!