Pet let je minilo od zadnjega studijskega albuma zasedbe Lynch Mob imenovanega »Smoke And Mirrors«. Vodja zasedbe, eden najboljših rock kitaristov planeta George Lynch je z njim potrdil, da so se Lynch Mob vrnili v velikem slogu, prva dva studijska albuma skupine, pa sta tako končno dobila tudi kredibilnega studijskega brata vrednega vsega artističnega nasledstva.
Lynch Mob niso stali križem rok v zadnjih petih letih. V avgustu 2012 so izdali EP štirih skladb »Sound Mountain Sessions«, o katerem bo beseda še tekla v nadaljevanju, tega pa je nasledil akustični koncertni EP »Unplugged: Live From Sugarhill Studios« (2013). Pri vsej tej zgodi sta dve imeni vseskozi čvrsto in neločljivo povezani ne glede na to, da so ju karakterne razlike v karieri nemalokrat razdvojile. George Lynch namreč ve, da bolj ustreznega vokalista za popolno realizacijo svojih idej in glasbene vizije ne bo dobil, kot je to Oni Logan Tako smo dobili še tretji EP zapored, Na njem je šest novih skladb, priredba in v celoti remasterizirani EP »Sound Mountain Sessions«. Zakaj Lynch ni ustvarjal naprej do novega studijskega albuma in je raje pred njim izdal še en EP, pa ve le on sam.
EP je neločljivo povezan z Lynchevim velikim prijateljem Rayem Gillenom, kateremu je tudi posvečen. Gilen, med drugim tudi bivši Black Sabbath vokalist, je leta 1993 tragično preminil zaradi AIDSa. Če se ustavimo samo pri imenu EPja, je Gillenov bivši bend Badlands (tam je igral kitaro svoje čase tudi nekdanji Ozzyjev kitarist Jake E. Lee) posnel v letih 1992-93 s tem naslovom skladbo za album »Dusk« (1998), prav tako pa je Gillen tik pred smrtjo formiral skupino z imenom Sun Red Sun, v kateri so sodelovali še bobnar Bobby Rondinelli, basist Mike Star in kitarist Al B. Romano. Kdor pozna Lynchev solo album »Sacred Groove« bo vedel povedati, da prispeva glavni vokal za skladbo Flesh And Blood prav Ray Gilllen.
Vsebina tega EPja lovi smiselni priključek k albumu »Smoke And Mirrors«, zato je tudi poteza uvrstitve štirih skladb EPja »Sound Mountain Sessions« povsem na mestu. EP "Sun Red Sun" opozarja, da zori George Lynch še naprej v močnega konponista in aranžerja. Lynch še naprej eksperimentira s svojim zvokom, staplja prostranstva značilna za vzgibe mračnega rocka s hard rockom, kot je to uvodna Believers of the Day, ki bi jo z veseljem posvojili kakpšni The Cult, prav tako pa je na albumu zaznati marsikakšen vzgib, ki vleče na izročilo Led Zeppelin, kar Loganov vokalni kontrast učinkovito poudarja. Lynch je vselej slovel po izjemen občutku vnosa muzikaličnosti, EP pa nikakor ne razočara tudi v tem pogledu, ko odjekne nalezljiv in hipoma zapomnljiv refrenski napev skladbe Subliminal Dream, medtem ko vzdržuje skladba Play the Game izjemen »funky groove«. Tu je tudi izrazito mračna, popadljiva in s tribalnimi ritmi podprta Erotika. Black Waters je Lynchev instrumental, kjer mojster enkrat več opozori na dejstvo enkratnih vrlin obvladovanja šeststrunske biblije,medtem ko priredba legendarnih Bad Company za skladbo Burnin' Sky v aranžiranju niti ne odstopa mnogo od njenega izvirnika. EP sklane fascinantna akustično okrancljana balada Sun Red Sun, kjer dodaja čuteča senzitivnost Loganovega vokala posebno draž skladbi. Logan dopolnjuje Lynchevo vizijo polaganja kitarskih fraz v kompozicijah optimalno. Par definitivno velja za tistega,ki mu lahko pripnemo neomadeževano oznako edinstvenosti popolnega ujemanja. Logan je izjemen v svoji podoživetosti in s svojo karakteristiko strastne eksplozivnosti, občasno sofisticirano ozaljšano z blues pričesko, fascinantno nadgrajuje erotogeni domet Lynchevega kitarskega ekspozeja.
»Sun Red Sun« je slikovit EP odlične, odebeljeno-mastne in žive produkcije, kjer je atmosfera večkrat psihadelično temačno hardrockovsko zazrta. Lynch je našel za ta EP nabor slikovitih in razgibanih vodilnih kitarskih fraz ter jih okrasil z briljanco prepoznavne kitarske igre, kateri vdihuje prepotrebno barvitost ekspresivno močan vokalni vložek Oni Logana. Upajmo, da bo EPju sledil v prihodnjem letu novi studijski album, saj bi bila izjemna škoda, v kolikor velike in aktualne navdahnjenosti zapeljivo učinkujočega kemizma naveze Logan-Lynch, George Lynch ne bi prelil nanj.
na vrh