V keltsko-anglosaksonskih državah je priljubljena navada, nastala ob božičnih praznikih, da natakarji ob koktajlih gostom ponudijo sladkorne miške, katere nekoliko ublažijo po navadi oster okus naročene opojne mešanice. Fish, karizmatični pevec prog rockovskih legend Marillion, jih je v istoimenski skladbi uporabil za metaforo svojega od pretirane slave načetega družabnega življenja, ko je začel vse bolj zgubljati stik z realnostjo in postajal zrcalna slika izgubljenega boema in pijančka Torcha, osrednjega lika mojstrovine "Clutching at Straws" (1987).
Melanholično-nostalgični "Sugar Mice" je bil izbran za drugi single prej omenjenega četrtega studijskega dosežka neo prog rockovskih prvakov. To globoko introspektivno delo, ki prikaže Fisha v njegovem najbolj emocionalnem elementu, je v srčiki izjemno lepa power balada s krasnimi klavirskimi aranžmaji in peresno lahko melodijo na kitari. Marillion so v svoji karieri ustvarili kar nekaj izjemnih power balad, vendar je prav "Sugar Mice" tista, ki na najbolj posrečen način ujame Fishevo tedanje emocionalno stanje, katero nenaden izliv pozitivizma doživi v živahnem refrenu, ko skorajda hkrati nastopi še Rotheryeva balzamična kitarska solaža. Slednja deluje kot nenaden žarek svetlobe, ki z vso močjo posije v temno sobo. To je tisti zmagoslavni recept za istočasno krepitev poslušalčevega duha, duše in srca, ki je Marillon od nekdaj najmanj za razred dvigoval nad njihove neo prog rockovske vrstnike osemdesetih.
"Sugar Mice" je v svoji esenci Fisheva poslovilna skladba, saj se njegovo odločitev, da zapusti skupino lahko občuti skozi večino besedila. Preostali del besedila se nahaja na britanskega delavca, ki je emigriral v ZDA ter zapustil družino, da bi na koncu zapit pristal v nekem baru sredi Milwaukeeja.
"Sugar Mice" se na 12-inčnem vinilu nahaja v neokrnjeni, albumski verziji in razširjeni obliki, medtem ko CD izdaja vsebuje za radio pristriženo in razširjeno verzijo. Druga skladba je povsem povprečni "Tux On", ne preveč navdahnjen dosežek s ponavljajočim se počasnim ritmom in neizrazitim refrenom, zato se ni čuditi, da ni bil uvrščen na originalno verzijo "Clutching at Straws". Edino kar na njem zares navduši je odličen inštrumentalni srednji del.
Fisheva oda 'sladkornim miškam v dežju' je ena izmed najlepših balad v povesti Marillion, ko je bil legendarni pevec že z eno nogo na razpotju svoje kariere in se je neo prog rock prvakom obetala dramatična slogovna sprememba.
na vrh