Novi Helloween album »Straight Out Of Hell« je svetlejši album, kot predhodnik »7 Sinners« (2010)! Zložen je znova v bolj tradicionalni maniri in zato hipoma zadovoljuje vse ljubitelje skupine, ki zahtevajo od Helloween dostavo tipičnega albuma prepoznavnih karakteristik skupine s čim manj, ali nič, slogovnih sprememb. In »Straight Out Of Hell« je natanko to. Drži moderno navito metal produkcijo novih časov, aranžersko pa se znova naslanja na starošolsko, že preverjeno, izročilo klasičnih Helloween albumov.
Helloween ne dostavljajo na novem albumu glasbene revolucije! Pridno in rutinirano žonglirajo z obračanjem fraz, ki so jih v bogati karieri ponujali srenji že ničkolikokrat. Kar je stalna spremenljivka nekako od albuma »Rabbit Don't Come Easy« (2003) dalje, je le atmosfera med albumi. Tu so "nianse". Trdota produkcije je nezmanjšana in Helloween brusijo zobe brezkompromisno tudi to pot. Album ne zapušča tako mračnega vtisa, kot tudi ne»thrashy« konture, kar je veljalo za zelo togoten album »7 Sinners«. Osnovni vzrok za tak občutek tiči zlasti v štirih trivialno skomponiranih skladbah World of War, Far From The Stars, Straight Out Of Hell (ta sicer hipoma potrdi zakaj vlada med Gamma Ray in Helloween večna krvna zaveza metalske bratovščine) ter zlasti refrenska napeva skladb Make Fire Catch The Fly in Burning Sun. To je tisti tradicionalni kos pogače, ki se vije od pamtiveka v izročilu Helloween in je na novem albumu znova bolj poudarjen. Občasni »Happy, happy Helloween…« napevi, s katerimi je album ravno prav doziran, da ne iritirajo v svoji prežvečenosti, kitarske fraze »prepikane« v tercetih z ultra-sonično hitrostjo, skladbe podložene s strupenim drvežem udrihanja dvojne bas bobne stopalke. Našopirjen Evropski power metal torej!
Helloween, pa so, za razliko od triljona power metal zasedb, danes upravičeni do replikacije samih sebe, bolj kot kdorkoli drug v tem žanru! So pravzaprav glavni stvarniki evropskega power metala. To jim rešuje kožo tudi v letih, ko je znano, da se je glasbena evolucija skupine že zaključila. »Tetrapak« niza izvrstnih albumov med letoma 1994 in 2001, je bila zadnja kreativna brca skupine, za mnoge pa tudi najljubši del njihove celotne kariere.
»Straight Out Of Hell« zadržuje normativ visoko kakovostnih izdaj skupine. Otvoritvena skladba Nebataea je mini epska metal suita, tip kompozicije, ki vozi po preverjeni srednji liniji med melodično nalezljivostjo (refrenski napev) in kompleksnim nizanjem motivskih figur, lahko rečemo skladba tipa klasike Time Of The Oath za nove čase. Novo sodelovanje z Mathiasem Ulmerjem na klaviaturah zadržuje pomen integracije elementa simfoničnosti v aranžmajih. Helloween stalnica, ki pa so jo v novih časih prignali evolucijsko Helloween do maksimuma. Waiting For The Thunder uporablja podoben, nekaj zložni motiv na klaviaturah v refrenskem napevu, ki deluje grabežljivo preverjeno po vzoru klasik tipa If I Could Fly ali As Long As I Fall. Preverjeno. Rutinirano. Vžigajoče! Odlično deluje tudi baladna Hold Me In Your Arms, ki jo dvigne k vrhuncu zlasti izjemen dramatičen refrenski napev.
Naj zabelim znova! Točke, kot sta mini epski metal zloženki Nabataea in zaključna Church Breaks Down, pa aranžersko odlično razgiban srednji instrumentalni del skladbe Burning Sun, nadalje buditeljska Live Now!, kot tudi že omenjena odlična balada Hold Me In Your Arms, dokazujejo še kako suvereno, da veteranom power metala ne zmanjkuje duhovitega naboja v novih časih!
Tu je nekaj »cvetk«, ki jih je moč hipoma pogrešiti. Prva je tipična »Queen-eska« v Wanna Be God, druga je sarkastična Asshole, ki pa ob starejših Helloween skladbah tipa Anything My Mama Don't Like ali The Game Is On, deluje manj zabavno, čeprav ohranja poteza vso kredibilnost, še ene že preverjene in zategadelj tipične »Helloween-eske« . A kot povedano. Dve pogrešljivi točki, ki kradeta čas.
»Straight Out Of Hell« je album, ki ponuja raznolik in dinamičen razvoj dogodkov! Ob vnaprejšnji predvidljivosti taistih dogodkov, pa nikakor ne dolgočasi. To razgibanost dosegajo Helloween z veščino rutine! Po ustaljenem ključu torej. V servilnosti sebi in zagrizeni publiki ljubiteljev Helloween glasbe, ki ne mara sprememb, zadržujejo Helloween učinkovito svoj čislani pedigre metalskega pionirstva, ki ne popušča v zreli eri svojega ustvarjanja. »Straight Out Of Hell« velja, poleg »Gambling With The Devil« (2007) za najbolje izpiljen in izrazno dovršen »post-The Dark Ride« era Helloween album.
Album »Straight Out Of Hell« lahko že kupite na:
na vrh