Mit: Stik

Zanimivo je kako se usoda včasih poigra in se glavnima iniciatorjema skupine Mit Matevžu Pavčniku (kitara) in Urošu Petrovskemu (vokal) pridružijo kar trije člani zasedbe Lady's First. Zanimivo sploh v toliko, ker sta obe skupini iz povsem drugega testa. Ta prilagoditev preostale trojice je bila torej nujna prioriteta, da se je album "Stik" lahko sploh rodil. Glede na glasbene kvalitete, s katerimi so se Miha Oman (kitara), Miha Plesničar (bobni) in Aaron Cernatič (bas kitara) izkazovali že pri Lady's First, preklop iz "več na manj" za omenjeno trojico niti ni bil težak, prispevali pa so v skupino tudi potrebne in bogate glasbene izkušnje.

Mit gradijo v prvi vrsti na atmosferi. Ideja je na mestu. Možje se oklepajo osnovne formule "manj je več". Po domače povedano, fantje v zameno za kastracijo kitarskih solaž, raje večkrat pohodijo agresivni vah-vah efekt. Ideje so zanimive in Mit v glasbenem smislu funkcionirajo prepoznavno dovolj in lahko govorimo, da so drugačna skupina na Slovenskem. Če vam namignem, da bi se "Stik" lahko brez težav prodajala skupaj z naslednjo številko RSQ Magazina, ne gre izključevati tudi tendence, po širši (komercialni) prepoznavnosti. Seveda v Sloveniji, že zgolj za voljo dejstva slovenskih besedil.

Mit se nagibajo k modni drži alternativnega. Sliši se kot bi tole povedal, po navdihu tipičnega slovenskega politika, povprečnega občinskega župana in podobnih "mazačev" naroda, torej "vse in nič". Mit učinkujejo na kreaciji "volumna v zvoku", "groove" momenta, na to vas bo nezadržno napeljal tok preprosto trivialnih riffov, ki snujejo zaveso ozadja, pravzaprav glavnino zvoka skupine. V to zaveso se mirno naslanja najbolj prepoznaven člen glasbe Mit. To je vokal Uroša Petrovskega, ki je pravzaprav prvi in osnovni argument, da lahko pri Mit sploh načenjamo debato kakršnikoli glasbeni prepoznavnosti. Poba poseduje globlje intoniran, možat, močan in avtoritativen vokal, z lepo mero melodičnega vibriranja, s katerim zaokrožuje svoje verze in na tak način pomaga razvijati skladbam dinamiko (to je razgibanost) in melodično barvitost. Vokal nosi posebno barvo in izrazno prepoznavnost.

Mit so kreatorji tipične slovenske melanholije v atmosferi. Pravzaprav ne moreš zgrešiti, da so Slovenci, kot veš da je "Petelinji zajtrk" tipični slovenski film. Čeprav svetlobna leta stran, se tega pridiha drži tudi kemija skupine Siddharta.

Ta minimalizem oziroma lahka dostopnost za ušesa (glasbeno trivialno osvojljiv album)  v kombiniranju s patetiko melanholičnega, bo zlasti privlačen za nežnejši spol. Ta finta zna prinesti v prihodnosti skupini več prepoznavnosti.

Skladbe v kvalitativnem smislu ne odstopajo med seboj. Zapisane so preprostim ritmom, preprostim a masivnim riffom, za njihovo zanimivost pa skrbi zlasti Uroš Petrovski s svojim posebnim pristopom petja. Trenutki, ki bi se brez težav vrteli na radijskih postajah so seveda z nami. V tem izstopa zlasti nažigaška skladba Imolo Vesperi, kjer je skupini na najbolj posrečen način uspelo združiti pretočnost na liniji refren- predrefren, dodatno atmosferično izpostaviti (že tako) smelo sobivanje vokala z riffovsko zaveso preko albuma in kar je glavno, doseči melodično invazivni moment do poslušalca. Skladba kot je Stik je baladna popestritev albuma, ki ne prinaša kvalitativnega odstopanja. Čeprav Uroš dejstvuje v zanimivem duetu z ženskim vokalom, skladba sama po sebi na albumu ne preusmerja nase posebne pozornosti. Mit so precej bolj domačni v riffovskem plazu srednje hitrega tempa, kjer priliva v svoj izraz pevec Uroš tudi konkretno mero jeze. Skladbe kot so Maršali, Neskončen dan ali Črni dež, prinašajo skupini glavnino zmagovitih točk. To je njihov rang v katerem izrazno najmočneje funkcionirajo. To je srčika bistva skupine, katere naj se oklepajo tudi v prihodnje. Ideje v teh trenutkih albuma funkcionirajo na moč posrečeno, čuti se da fantje vedo kaj hočejo in da je vizija jasna.

V prihodnje bi bilo potrebno vdihniti več živosti oziroma razgibanosti produkciji. Zlasti bi bilo potrebno poudariti aktivnost zvočne masive riffovskega zidu, kot tudi izpostaviti melodijo bas linije, v njeni sami "debelosti" ter med njima še jasneje definirati poseben Urošev vokal, ki je ena od prepoznavnih zaščitnih znamk skupine, na katero je vredno biti pozoren tudi v prihodnje.

Glasbe je na "Stik" veliko. Mit so skupina z velikim potencialom in to njihov prvenec "Stik" nedvoumno nakazuje. Opozarjajo, da nosijo talent za melodično kompaktno izdelanost, po receptu "minimalno", a odeto v modno "groovy" voluminozno konfekcijo bogate tvorbe drama atmosfere. Te atribute je vredno loščiti in negovati tudi v prihodnje. "Stik" je torej prebil led in upajmo, da so Mit zajeli močan veter v svoja jadra z njim.