Tretji studijski album britanskih AOR revitalistov Vega je nadaljevanje preteklih dveh studijskih dejanj skupine in dostavlja novo visoko kakovostno nadaljevanko, ki zgolj utrjuje ime skupine na sceni v smislu ene izrazno najbolj dovršenih v žanru, kateremu ostaja zaprisežena.
»Stereo Messiah« je album, ki vrača skupino pod okrilje italijanske založbe Frontiers Records, kjer je konec leta 2010 izšel studijski prvenec skupine z naslovom »Kiss of Life«. Tudi novi album prinaša 12. melodično dovršenih AOR himen, produxckkijsko v piko zloščenih in zvočno pretanjeno detajliranih. So polne elementa bombastike, nalezljive spevnosti ter otipljive rockovske udarnosti! Simbioza teh značilnosti je izredna. »Stereo Messiah«, kot tretji studijski album skupine, dokazuje trenutek največje artistične zrelosti in izpovedne moči zasedbe Vega. Glede na dolgoživo glasbeno kariero veterana Nicka Workmana, ki je znan po sodelovanju z britanskimi AOR melodičnimi rockerji Kick še v osemdesetih, to dejstvo niti ne čudi. Čudi prej to, da Workman ni imel časa, da bi se priključil snemanju povratniškega albuma zasedbe Kick z naslovom »Memoirs« (2013), sicer zelo dobrem dosežku, ki pa mu manjka tista pika na »i«, katero lahko dostavi le Workmanov izjemen vokalni vložek!
Workman ostaja tudi na novem albumu osrednja figura vsega dogajanja. Njegov vokal je v vrhunski vokalni formi in Nick deluje z njim, kot da mu prav nobena, še tako visoka lega ne predstavlja prav nobene ovire, ki je ne bi mogel s suvereno eksplozivnostjo strastno čutnega pristopanja presegati. Skupek 12. skladb je znova komponistično izredno dovršen in v melodičnem iztržku kar se da optimiziran. Skladba »10 X Bigger than Love« je nastala ob avtorskem sodelovanju Def Leppard pevca Joe Elliota, možakar pa se je v vlogi gostujočega glasbenika na skladbi vključil v vokalne duete z Workmanom. Skladba je vrsta albumske atrakcije s katero zna skupina prodati še kakšno kopijo albuma »Stereo Messiah« več, čeprav nikakor kakovostno ne odstopa od preostalega materiala. Vrhunce boste morali poiskati sami. Prav to spoznanje pa je obveljalo tudi ob recenziranju predhodnih dveh dosežkov. To narekuje pač perfekcionizem, ki ga tako spretno vzdržujejo iz plošče v ploščo Vega.
Album ima ob vsej komponistični dovršenosti do tega dne med vsemi Vega albumi, odločno najbolj dinamično, živo in kompaktno produkcijo, saj je odromal v roke Johna Mitchela (It Bites, Arena, John Wetton),ki je poskrbel za miks zvoka, od tu dalje pa do končne masterizacije preko atlantske luže, naravnost v roke Kanadčana Harryja Hessa (Harem Scarem). Jasno je, da z albumom »Stereo Messiah« v nobenem oziru ni prav nobene šale.
Vega ki so danes že po dveh albumih dosegli takšno spoštovanje v krogu poznavalcev melodične rock glasbe, so v sicer kratkoživi karieri odpirali koncerte pred prepoznanimi izvajalci, kot so Tesla, Saxon, Michael Schenker Group in FM. Z novim albumom še naprej utrjujejo svojo pozicijo, gotovo najzrelejšim in najbolj dovršenim studijskim izdelkom skupine do tega dne, s čimer stopajo na pročelje najbolj kakovostnih melodičnorockovskih zasedb nove ere.
na vrh