Komponist, producent, pianist, v prvi vrsti pa uveljavljeni slovenski jazzovski trobentač Igor Matkovič, se po seriji različnih glasbenih projektov in sodelovanj, med drugim se ga spomnimo kot del pihalne sekcije (za krajši čas) znova oživljenih slovenskih glasbenih legend Mladi levi, vrača z novim albumom.
Tokrat Matkovič ne stopa v vlogo samostojnega izvajalca, kot je bilo to značilno za album »Sonic Motion« (2012), kar pomeni, da je novi album »State Of KU«, tudi nova glasbena zgodba in za Matkoviča novo poglavje v njegovi glasbeni karieri. Igor je za novi album popolnoma prevetril ekipo. V novorojeni kvintet je k sodelovanju povabil izjemno izkušenega in plodovitega glasbenega umetnika Milka Lazarja, ki je prevzel električni klavir, klasični klavir in ostale klaviaturske podvige, nadalje glasbeno večplastno obtesanega mojstra kitarske finomehanike Janija Modra, vsestranskega in slikovitega basovskega improvizatorja Jošta Drašlerja in enega najbolj talentiranih bobnarjev mlajše garde na slovenskem, Bojana Krhlanka.
Pričakovano je torej koketiranje z »elektriko«, celo rockom, nemara tranzicija naproti avantgardnim prijemom ali (vsaj zasnovam) jazzovske fuzije. Skratka širok in težko obvladljiv kumulus glasbenih zaledij, iz katerih izhajajo posamezniki kvinteta, je za Igorja predstavljal svojevrsten izziv. Ali se bodo akterji izjemno širokih glasbenih obzorij sploh med seboj ujeli, našli najmanjši skupni imenovalec pri iskanju glasbenega dialoga in ne nazadnje, ostane pri kraju tisto najbolj zanimivo vprašanje. Kaj bo nastalo? Kakšna glasba bo ustvarjena?
»State of KU« dosega perfektno izrazno ter zvočno ravnovesje v kvintetu. Gradniki kreirajo svojevrstno glasbeno izkušnjo v kateri vlada medsebojno nenehno spoštljiv jezik simbioze, izrazno idejnega sporazumevanja, sprejemanja in kontemplacije.
Igorja je nova izkušnja odnesla dlje od tradicionalnih jazzovskih okvirjev. Že uvodna Rewind preseneti s preprostim ritmičnim ključem, še bolj pa potem, ko se oglasi Modrova električna kitara. Milko Lazar dostavlja v uvodu le preprost motiv, ki je v prijemu neoklasicizma pravzaprav osnova čvrstemu formatu kompozicije, v ta motiv pa se kaj hitro spretno ugnezdi Igorjeva trobenta. Zanimivo je to, da odmerjajo glasbeniki svoje poteze nadvse čuteče, umirjeno, nepretenciozno, brez erupcij, ki bi trosile morja postreljanih not v improvizacijskih strukturah. Največkrat sta trobenta in električni klavir ujeta v nekakšen »trip-oidni« trans, ki v siju spontanega medsebojnega zaznavanja oziroma kemičnega učinkovanja kreira na trenutke mistično kuliso. Pri tem se torej glasba razvija spontano, z reakcijo nepričakovanega razvoja dogodkov, vendar pa je zanimivo prav to, da v tej spontanosti glasbeniki ne izgubijo fokusa čutnega medsebojnega zaznavanja. Prav v teh trenutkih kjer se melodija razvija polagoma, to je s karakterjem postopnega nalaganja ter stapljanja dalj časa trajajočih tonov, najde ritem linija ogromno prostora, da s svojo kinetiko zapolnjuje razpoložljiv prostor, ki se sicer na albumu nenehno odpira Drašlerju in Krhlanku. V Circle se Drašler spretno znajde tudi z integracijo rabe violinskega loka, s katerim igra na kontrabas, kar daje temu trenutku albuma svojevrstni karakter in še poglablja pričaran moment mistike. Prav v Circle, ki je drugi del skladbe Spontaneous Conversations Part I. je značilno večplastno nalaganje gradnikov zvoka, bend pa tako nad osnovnim motivom, polagoma razvije izredno bogato zvočno kuliso, ki pa se ji v izhodnem delu skladbe, z neverjetno mehkobo tudi odreče. To je le eden izmed dokazov, s kako prefinjenim občutkom pristopajo glasbeniki v eksekuciji materiala zastopanega na albumu »State of KU«.
Ta kvintet še zdaleč ni rekel zadnje. Na albumu se čuti, da lahko seže po še večji dozi eksperimentiranja, ki bi lahko peljal naproti avantgardnim in jazzovsko fuzionističnim prijemom. Upajmo, da vztraja skupaj še za kakšen album, saj dostavlja kvintet, ki je do zob oborožen z neverjetnim talentom ter izkušnjami, izvrstne razvojne nastavke, da lahko v prihodnje še kako preseneti tudi najbolj zahtevne jazzovske gurmane.
Na trenutke spominjajo prijemi kvinteta, na katerih bazira razvoj improvizacij pretežno raziskovalnih melodij trobente, ki se jasno odklanjajo od ustaljenih form stare jazzovske šole, na inovacije, po katerih je v časih svojega jazzovskega pionirstva posegal Miles Davis. Ob interakcijah z električnim klavirjem, pa vzbuja kvintet občasni občutek koketiranja z električno ero Davisovega ustvarjanja. Vsekakor pa ob tem Igor Matkovič Quintet niti za hip ne izgubijo kontrole nad dejanji ter vzdržujejo preko albuma jasno motivsko osredotočenost.
Ostanimo torej nekaj časa v svojevrstnem svetu jazz glasbe, ki ga kreira poslušljivo, rahločutno, pretanjeno in nadvse posebno album »State of KU«. Izdelek, ki osupne z neverjetno strpnim in posebnim dialogom instrumentov svojevrstnega jazzovskega telesa imenovanega Igor Matkovič Quintet.
Igor Matkovič Quintet - "State Of KU" (krajši izvleček in predstavitev albuma):
na vrh