Prihaja "Sputnik"! Peti studijski album za kvintet iz Zagreba, v skupno devetih letih. Ni slabo, sploh glede na to da so prvega izdali še kot "teenagerji", pri 17. letih. In kaj nam prinaša?
Vatra je znana in cenjena po svojih energičnih nastopih, to pot pa je v produkciji najuspešneje doslej uspelo prenesti energijo, ki jo skupina seva na odrih, tudi na studijske posnetke. Zlasti to velja za produkcijo vokalov, ki delujejo izpostavljeno živo resnično, garažno zapakirano, kot bi prihajalo petje iz telefonske kabine. Vsekakor je predpogoj sam pristop. Vživetosti pevcu/kitaristu Ivanu Dečku definitivno ne manjka, problem je samo, ali obstaja znanje, da se ta karizma fantovega vročičnega petja lahko zabeleži tudi v studiu. Reč je res odlično izpeljana. Tudi preostali kontrasti med instrumenti so jasni, zvočna slika je izredno dobro izkoriščena. Ritmi so čvrsti, kotaleči, preprosti, podkrepljeni s podritmi klaviaturskih vzorcev, ki dajo v končnem seštevku tudi nek zelo, zelo blag hipnotični efekt zamaknjenosti poslušalcu, pa čeprav je v odtenkih, se ga vseeno občuti. Ščepec učinkovite zasoljenosti albuma!
Potovanje s Sputnikom se pričenja s skladbo Zadnja, ki na plošči, poleg plazovite Bioritam v nadaljevanju, izstopa po vsebnosti adrenalinske naglice. Kot se šika, Vatra tako na albumu "Sputnik" takoj vzplamti v pravi požar, ki ga ne pogasi prav nič vse do njegove poslednje sekunde.
Kvintet ohranja svojo preverjeno formulo rock vizije lastne biti, a hkrati s tem izrazno kleše na novem albumu artistično nadgradnjo te biti. Avtoritativen in poveljujoč, močan Ivanov vokal je centralno pozicioniran. Nabit s čustvi, ki ob poslušanju delujejo resnično, ali z drugimi besedami oživijo! Preverjena formula združuje alternativno ostro rock naravnanost masivnega zvočnega zidu, grajenega na kitarskih riffih, ki ga podpira dinamična ritem linija, katera je s kombinacijo sample-anja lahko naravnana celo pop-ovsko - plesno. Skozi prve tri skladbe se Vatra dobesedno razgorijo preko vseh meja. Če je skladba Zadnja tista, najbolj odrezava, neposredna ali arogantna, je skladba Svijetla i sirene, z enim izmed najbolj gorečih in melodično dovršenih refrenov albuma (refren, ki v melodičnem smislu izstopa na albumu) ter odlično zgodbo, ko se ti odvrti cel življenjski film v zadnji sekundi življenja, prava napoved, kakršni sledi nekaj najbolj zanimivih skladb albuma, kot je recimo Glava kojom ne razmišljam. Zapeljivo melodičen refren, podkrepljen s kompaktnostjo "dance beata", ki pa doživi svoje zmagovite slabe štiri minute, ko naletimo na fenomenalen prvi "single" albuma John Travolta. Tu je kapitalizirano prav vse, kadar je treba ustvariti pravo platformo za pravi rock hit. Poslušljiva nalezljivost visoko dostopne melodije, divja energija rock vibracije, ki jo seva skupina, dobra mera zajebancije v verzih in nad vsem prepotrebna kompaktna ritmičnost, ki te kar sili k poskakovanju. Nemara bi človek ob tem lahko izbrskal kombinacijo "plesni punk rock". Iskanju te "punk plesnosti" (terminološko nekoliko nerodno oblikovana in ne ravno posrečena oznaka) je sicer zapisana večina albuma! Drugi single z albuma je dodan takoj za njim. To je skladba Eskim, ki umirja album, a prav tako fascinira z mračno atmosfero, kjer skupina niza poln zvok melanholičnega razpoloženja. Ta vibracija se ponovi tudi v skladbi 00:50, kjer znajo biti Vatra obenem tudi mistično skrivnostni in kjer dokazujejo, da tudi, kadar stopijo s plina, le tega iznajdljivo kompenzirajo s tvorbo bogate voluminozno zvočne kulise, ki nadvse učinkovito spremlja in objema Ivanov čuteč vokal.
Tudi v nadaljevanju albuma sledijo Vatra iskanju zmagovite kombinacije rock arogance, melodične kompaktne dovršenosti in čvrstega ritmičnega prijema. Vatra zvenijo kot zelo moderna različica sodobnih alternativnih rock skupin, ki rade vnašajo pop ritme v svoj zvok, kot so denimo The Killers, Muse, Klaxons, pa tudi Franz Ferdinand. Kitarske fraze so večinoma povsem preproste, povsem nedolžno skomponirane, preveva jih minimalizem, a zmagovito skombinirane s klaviaturami, kot je to denimo v skladbi 2 akrobata, kjer se atmosfera zmagovito obrne v togotno diziluzioniranem refrenu masivne dramatično izpostavljene zvočne zavese.
To ni album, kjer lahko pričakujemo le odrezavo umazano rock nažiganje in drveče arogantno rock n` roll kotaljenje. Vatra z njim dokazujejo izredno dozorevanje v gradnji zvoka tudi v artističnem smislu. Gre za album, ki združuje mnogo preprostih trikov glasbenega minimalizma in kjer ideje v kompozicijah jasno dikitirajo svoj namen in svojo izkušnjo poslušalcu. To naj bi bil tudi osnovni namen slehernega rock albuma. Vendar pa se posreči to učinkovito ujeti danes le redkim izbranim. Zato je album "Sputnik" pravi rock album, ki vas bo bogato nagradil prav v vsej svoji ponudbi.
Vatra se predstavlja z novim albumom "Sputnik" v najbolj zreli podobi, z izredno kompaktnostjo, dovršenostjo skladb in nad vsem fenomenalno produkcijo, s kakršno se ta album lahko meri s konkurenco ne le znotraj meja republike Hrvaške, pač pa s svetom. Tu ciljam predvsem na Veliko Britanijo, kot stvarnico rocka. Brez dlake na jeziku! Vatra so z njim dozoreli in se izrazno dvignili na nov razvojni in energetski nivo lastne glasbene ekspresije.
na vrh