Alen Brentini je reški kitarski heroj, ki se vrača na sceno z svojim tretjim studijskim izdelkom poimenovanim »Soul'd Out«. Označimo ga lahko kot njegovo najambicioznejše delo, kjer izkazuje izkušeni glasbenik največjo točko kreativnega zenita. »Soul'd Out« je album kjer je Brentini stavil vse na tvorbo občutka, da je z nami na albumu prisotna prava hard rock zasedba in nikakor ne posameznik, ki ga obkrožajo zgolj studijski statisti z izpolnjevanjem inferiornih nalog na ukaz. »Soul' Out« deluje torej kot album hard rock zasedbe.
Album poseduje odlično produkcijo, čutne, žive in tople zvočnosti, kompaktnega veziva, jasno kontrastiranih instrumentov, ki ustvarjajo optimalni zvočni izkoristek Brentini se rad spogleduje z riffotvorstvom, ki zna vzbuditi asociacije na Van Halen, zlate čase Bon Jovi, pa tudi Skid Row, ali klasične Whitesnake. Za ta izdelek je Alen vpoklical k sodelovanju izjemnega in velecenjenega ameriškega rock klaviaturista Michaela T. Rossa.
Brentini je dejansko poskrbel na tem albumu za slikovito zmes nasršenih »poshreddanih« kitarskih riffov, na drugi plati pa tudi senzibilnejših trenutkov, ki jih gradi tudi s pomočjo naslombe na funkoidno bluesy ritmičnost, kjer se zateka seveda k rabi večjega odmerka organske zvočnosti.
Alen Brentini je v prvi vrsti kitarski mojster. Izklesan. Užitek mu je slediti v njegovih idejah, razgibanosti aranžmajev in srčni igri, ki ji glasbenik vseskozi sledi v sozvočju z naslovom samega albuma. Ker pa ne gre za instrumentalni kitarski rock album, kot bi ga denimo ustvaril njegov rojak Samir Šimić »Shime«, so vse skladbe seveda obogatene tudi vokalno. Vokale prispeva Alen osebno. V primerjavi s svojimi preteklimi deli, je tudi v tem oziru izpovedno izrazno dozorel in ne glede na to, da je njegova osnovna in prva vrlina, po kateri osupne in začara poslušalca seveda kitarska igra, je tudi njegov vokal pridobil na žametosti, toplini, debelini (če seveda odštejemo olepševanje v okolju studia). Zato je tudi v oziru vokalnega iztržka album »Soul'd Out« jasen evolutivni korak naprej glede na predhodna albuma tega glasbenika, ki zagotovo dostavlja artistični presežek znotraj žanrskega polja hard rock glasbe na tleh naše južne sosede. Reka je skozi dekade vselej slovela po posebnem glasbenem vizionarstvu, kopici odličnih glasbenikov in izvajalcev in Brentini je v vsem njen kredibilni zastavonoša novih časov.
Na albumu se čuti da je Bentini v zadnjih treh letih obredel širne odre in nastopal več kot sicer. Seveda v konceptu hard rock zasedbe. Vse to se čuti tudi na izjemnem kemičnem učinkovanju in veliki kompatibilnosti gradnikov zvoka znotraj dovršenih in jedrnatih glasbenih aranžmajev. Brentini ima odličen in izdelan občutek za muzikaličnost in album vam bo v hipu nanizal pravo čtivo privlačne zmesi hard rockovske nasršenosti, zapeljive melodičnosti vodilnih napevov in seveda obilja duhovito zabeljenih solisitičnih vragolij, ki jih ta kitarski čarovnik stresa iz sebe, ob tem pa vseskozi skrbno pazi, da skladbe ne izgubijo kompozicijske kompaktnosti oziroma rdeče niti.
»Soul'd Out« je album, ki poseduje prefinjeno vgrajeni sentiment Kvarnerja, kar mu dodaja tisto prepomembno sapico unikatne vrednosti. Get Up Stand Up je skladba, ki nosi vse. Vse kar potrebuje kompozicija, ki prevzame hipoma. Skladba ima pedigre hit singla ki bi ga radijske frekvence lahko hipoma vzljubile. Skladba s takšnim hit potencialom se ne porodi venomer. Menim, da je to najbolj prodoren komad sicer silno lepega in dovršenega Brentinijevega novega studijskega albuma, ki sam po sebi definira izredne vrline Brentinija, kot komponista, producenta in aranžerja. »Soul'd Out« je album, ki ga morate zagrizeni hardrockerji, ki iščete pristnost in srčnost hipoma prevzetne visoko oktanske voltaže kitarskih riffov in zapeljivih melodij nujno preveriti.
na vrh