Hesus Attor: Sonic Gastronomy Volume 1.

Hesus Attor so nov glasbeni fenomen iz Hrvaške Rijeke, ki s svojo pojavo na prizorišču le potrjuje zgodovinsko veličino in pomen tega mesta kar se rock kulture tiče. Ne bom ostal skromen. V svetovnem pomenu. Ta skupina deluje v svoji biti povsem avantgardno izzivalno v vsakem pogledu in na način, ki ni za sleherna ušesa. Za območje vse visoko kvalitativne pestrosti, ki jo Rijeka ponuja z bogastvom svojih glasbenih skupin in jo je vselej ponujala, zasedajo Hesus Attor prav posebno mesto glasbenega izrazoslovja.  

Skladbe so sestavljanke sosledij motivov zlepljenih z rastjo na vplivih mnogoterih glasbenih žanrov. "Ne razmišljaj, le igraj" je končni vtis, ki ga pustijo Hesus Attor, ko si zavrtiš njihov prvenec "Sonic Gastronomy Volume One". Vendar vsa stvar v studiu ni tako "enostavna", kot je omenjeni občutek. Da zlepiš tako gosto mrežo žanrskega prepleta, potrebuješ veliko znanje uporabe matematične empirike. Predstavljajte si nizanje zaporedij thrash noise eksplozij riffov, vzorec nato (lahko) nepredvidljivo preskoči na latino ritem, popovsko kotalkanje, motivsko melodično inkorporacijo etno ritmov, ki prihajajo z Balkanskega polotoka, kot tudi melodične orientacije, ki se ozira globoko k arabskemu melosu, pa znova lahko povsem nepredvidljivo preskoči nazaj, k nebrzdani erupciji metalskega hrupa. Za kaj takega moraš posedovati visoko dojemljivo ritem linijo, ki je skrajno elastična za različne glasbene izzive. Torej ritem linijo, ki je nenehno podvržena ljubezni in predanosti eksperimentalnemu raziskovanju in progresivi. Preko teh vzorcev polagaš različne vokale. Od death metal growlov, do core vreščanja, dodaš živalsko zavijanje, otročjo naracijo, vokal speljan preko efekta požiranja Helija in podobno...

Album deluje posebno, unikatno in edinstveno. Ko se oziraš preko zapuščine izvajalcev skozi desetletja, ugotoviš da gre za prekodiranje jezika najbolj "norih" trenutkov albuma "Ummagumma" (Pink Floyd), ali nedosegljivega genija Franka Zappe, pa naprej do novejšega izrazoslovja izvajalcev kot so Mr. Bungle, Fantomas, ali The Dilinger Escape Plan. Torej Hesus Attor ne govorijo isto, včasih le podobno, a enaki občutki uživanja popolne artistično izrazne svobode v glasbi, ob tem nikakor ne varajo. Skratka prosto svobodno eksperimentiranje, zabeljeno s konkretno dozo prismuknjenosti, ki izvira iz samoparodije, shioziodno psihadelične briljance uma in intelekta te skupine. Hesus Attor posedujejo v tem pogledu velik pogum. Dolgujejo Hesus Attor od naštetega kaj oznaki "math rock"? Opazka niti ni zelo "iz trte izvita".

Težava tega albuma je le ena. Skladbe so v vsej, sicer skrajno duhoviti in genialni, fragmentiranosti, motivsko razcefrane do te mere, da dobiš med poslušanjem občutek monotonije, saj delujejo skladbe na poslušalca zaradi ponavljajočih se "drznih" preklopov med triki, zelo podobno druga drugi, čeprav si v osnovi niso podobne. Dejansko to ni bil cilj skupine, vendar pa je s svojim velikim entuzijazmom, da zabeli svoj prvenec v največji možni meri glasbene sočnosti izbranih zvočnih in ritemskih kulis, z bombardiranjem velike motivske pestrosti, nehote dosegla prav ta učinek.

Skratka. "Sonic Gastronomy Volume One" je odličen prvenec Hesus Attor, ki nakazuje velik delovni elan, množico pronicljivih idej, ki zaradi visoke nepredvidljivosti na podlagi katere se razvija album, šokirajo na slehernem koraku poslušalca, ko grize skozi njegovo vsebino. To je skupina, ki šele pluje proti zenitu svojega glasbenega ustvarjanja. Na podlagi visoko kreativnega entuzijazma prvenca, lahko pričakujemo v prihodnje njegov, še bolj jasno definiran naslednik. Na albumu se ne moremo izogniti še enega občutka, ki govori v prid izrednega talenta te skupine. Občutka, da so Hesus Attor na odru po vsej verjetnosti prava koncertna poslastica. Torej to je albuma za vse, ki se iluzorno požvižgate na sleherna pravila. Kot bi rokavice obul na noge in poveznil čevlje na roke! Glasbeni gurmani vedite, da lahko Hesus Attor požgečkajo še kako nalezljivo.