In tu je šesti studijski album vrhunskega slovenskega kitarskega virtuoza, komponista, aranžerja, producenta Grege Habiča! Po štirih letih od predhodnika »Kill The Engine« prihaja torej skupno šesti studijski album tega jeseniškega glasbenega čarovnika, ki prinaša torej pesmi »svobodnega dihanja«. Grega Habič je ob svojih izjemnih glasbenih talentih in artistični izzivalnosti, ki ne pozna in ne prizna žanrskega omejevanja, fenomen v slovenskem glasbenem prostoru. Je edinstven. Ko ga postaviš na mednarodno prizorišče, je »le eden tistih«, ki so sicer še vedno edinstveni, pa vendar jih je tam zunaj več. Pri nas pa je pravzaprav Grega edini. Edini v smislu, da s svojo angažiranostjo in glasbeno dejavnostjo pravzaprav pokriva sam veliko žanrsko vrzel, ko govorimo o progresivnem metalu, art metalski fuziji, preliti s kombiniranjem tehnične kompleksnosti in muzikalične nalezljivosti, pri čemer je Gregova identiteta kitarskega virtuoza tako edinstvena, kot so artistično izrazno edinstvene identitete Joea Satrianija, Paula Gilberta, Tony MacAlpinea, Stevea Vaia, seveda z razliko da so slednji naredili iz vsega kar počnejo dober kšeft. Grega Habič je zato nebrušen diamant in kot pravim vedno zanj, najbolj skrbno varovana glasbena skrivnost na Slovenskem, ki zveni, kot izvajalec, ki ni slovenski. Prej ameriški ali kanadski.
No Grega Habič je izdal album, ki izmed vseh doslej izdanih, zveni najbolj »bendovsko«. Čeprav je Grega tudi tokrat opravil glavnino vsega dela na albumu sam (poleg igranja kitare, programiral bobne, prispeval bas kitaro za skladbo Disconnect, dodatne efekte, pregrinjala klaviatur, produciral album), da je »Songs Of Breathing Freely« občutek, večje izvedbene kompaktnosti in kemičnega učinkovanja med gradniki zvočne slike. To pomeni, da je novi album v produkcijskem smislu, nov korak naprej. Čeprav je element jazza jasno prisoten in zaznaven v kompozicijah albuma (Transmission), to pot ni tako izpostavljen kot na predhodniku »Kill the Engine«. Album, kot celota deluje znova izrazito mračno, na trenutke celo postapokaliptično (Anticitizen One – očitno je Janša, ki se v komadu oglasi, dobil tako svoj »murgelski« komad), kar sliši vkup z izvrstno oblikovano naslovnico in notranjostjo same knjižice albuma. Ne glede na to, da je album temačen in na trenutke konkretno našobljen ter obtežen z metalsko ostrino, je obenem preskrbljen z nebrzdano šegavostjo in iskrivo duhovitost, ki jo generira Gregova čut za solistične avanture bravuroznih virtuoznih »potegavščin«, kot tudi čut za implantacijo dodatnih zvočnih efektov.
Ni odveč poudarjati da je tudi »Songs Of Breathing Freely« album, ki išče rešitev posameznika pred uničujočim strojem neoliberalistične ureditve, ki ji sužnjimo. Album je vrsta hrepenenja po svetu, kjer se nihče v nikogar ne vtakne in lahko vsi svobodno zadihajo in se individuum posameznika svobodno izrazi. Svet, o katerem sanjamo in v katerem enakost, poštenje, pravica, ljubezen niso zgolj iluzije, dovoljene v filmskih scenarijih. Vendar pa Grega ne obupuje. To prikaže skladba No Love Lost, kateri bi gromovito zaploskal Satriani, z vrhunsko Gasarjevo bas linijo v protiuteži Habičevega kitarskega fraziranja. Če je Breathing Freely komad, ki nagovarja skozi šegav, a mračni metalski swing (Van Halen meets Mr. Big), je naslednji komad Prosthetic Brain Nation, prava funkovsko povamprijena protiutež, s svečanim, a thrashmetalsko neverjetno našobljenim uvodom. Najlepši pa so trenutki, ko Grega poslušalca popolnoma preseneti. In teh ni malo. Poleg omenjene Prosthetic Brain Nation, je ena takšnih briljantnih artističnih svoboščin tudi Could Should Would, ki ji prebrisanih preklopov med navidezno nezdružljivimi frazami ne primanjkuje, kar pomeni da je zgrajena precej kompleksno ter da se razvija povsem nepredvidljivo. Sklepna Until That Day deluje uvodoma mistično, potem pa se komad prehodno razlomi in vzdušje se zdramatizira, vodi pa ga izvrstna fuzija metalskega fraziranja in vpenjanja arabesk v melodijah., Zaključni motiv je enak uvodnemu delu albuma, kar pomeni, da nosi »Songs Of Breathing Freely« rdečo izrazno nit.
Grega ostaja šreder, kar pomeni da je komponenta thrash metala prav tako jasno prisotna na albumu. Ljubitelji metala bodo nad krepostno metalsko nevihto Sudden Flow Of Light brezmejno navdušeni. Grega je edinstven in izrazno neponovljiv v svojih dejanjih. Markanten , pečaten, idejno prodoren in pravo odkritje za vsakogar, ki ga privlačijo gurmanske glasbene jedi, ki jih je treba konzumirati počasi in z občutkom. Glasba za glasbene uživače. Ko smo pri uživanju, se na albumu čuti, kako je Grega pristopal do vsega česar se je lotil na novem albumu z velikim občutkom ter kot veliki perfekcionist, z veliko zavzetostjo in angažiranostjo.
Album je briljanten, kot vsi prejšnji. »Einsteina« nikakor ne gre izumljati, le da je kanček bolj šrederski album, kot njegov predhodnik. Grega, ki je zadnja tri leta preživel slovensko glasbeno sceno dokaj neopazno in tiho, je z novim albumom postavil svoj nov artistični mejnik. Na njem je znova uročil s svojo idejno prodornostjo, večplastno glasbeno obtesanostjo in široko glasbeno dojemljivostjo, ki ne pozna in ne prizna omejevanja. Album nosi moment eklektičnosti n je natanko to, kar smo pogrešali zadnja štiri leta. Grega Habič Band od glave do pete. Briljantno delo v vseh ozirih, eden slovenskih glasbenih presežkov za leto 2018. Upajmo, le da uspe Gregi sestaviti spremljevalno skupino za koncerte. Album »Songs Of Breathing Freely« mora obvezno slišati tudi glasbena javnost po svetu, ki takšno glasbo mnogo lepše nagrajuje in ji nameni tudi pošteno priznanje, medtem ko ostaja pri nas popoln »podtalni« žanr. Upajmo, da bo Grega ta prekrasen album izvajal na svojih bodočih koncertih v njegovi celoti. Od začetka do konca. Sedaj pa si hitro zavrtim »Songs Of Breathing Freely znova (in znova).
Album lahko v celoti poslušate na uradnem Soundcloud profilu skupine Grega Habič Band (GHB).
na vrh