To pot se je Neal Shcon odločil, da bo spravil skupaj (svoj skupno šesti) studijski album mnogo večjega oktanskega iztržka, glede na sicer imenitni predhodnik »The Calling«, ki je izšel vsega pred letom dni in pol. Zato je vpoklical k sodelovanju dva hiperaktivna glasbenika, ki sicer prekipevata od prebitka energija na vsakem koraku, ki ga domerita v brezmejnem glasbenem univerzumu. Pri Schonovi izjemni glasbeni doumljivosti in siceršnji izpopolnjenosti, je jasno da potrebuje tak glasbenik ob sebi najmanj izpiljeno ritem sekcijo. To pot je presodil, da bo tudi zadoščalo. Rešitev je našel v krogu »bližnjih« lahko rečemo sebi enakih mojstrov glasbenega posla. Prvi je kar njegov dolgoletni (bivši) Hardline in Bad English ter (zdajšnji) Journey pajdaš Deen Castranovo, drugi pa nihče drug kot basist Marco Mendoza.
Novi Schonov album »So U« je album, ki poseduje vse. Vse. Izjemno optimizacijo raznolikega preizkušanja mnogoterih idej. Nobena med njimi ni odveč. Gre za imenitno uravnovešen album, tako v smislu komponirana, kot tudi v produkcijskem oziru. Castranovo in Schon se poznata zelo dolgo, vprašaj leti torej le na Mendozo. A tudi ta vprašaj hipoma izgine takoj, ko se ozreš na prehojeno pot bogate kariere tega glasbenika, saj postane takoj jasno, da ta glasbenik, ki je med drugim nudil usluge izvajalcem, kot so (alo so bili) Black Star Riders, Ted Nugent, Whitesnake, Thin Lizzy, poseduje zlati dotik na bas kitari.
»So U« je v glasbenem eksperimentu in artistični izzivalnosti še bolj drzen od predhodnika The Calling. Odgovor na vprašanje »Zakaj je tako?« je sila preprost in leži v izjemni kemiji, ki jo je razvil ustvarjalni nukleus triangla Schon – Mendoza - Castranovo v času nastajanja albuma v studiu. V tem oziru je potrebno nujno dodati še eno informacijo. S Schonom in kompanijo je to pot v pisanju kompozicij sodeloval še en sila iznajdljiv aranžer in komponist. To je Schonov dolgoletni prijatelj, prav tako doma iz San Francisca, Jack Blades iz zasedbe »west coast AOR« zasedbe Night Ranger. Ta element je dodal tisti potrebni ščepec muzikaličnega optimiziranja kompozicij in njihove kompaktnosti. »So U« krmari preklemano modro med elementom fuzije, ki temelji na vrhunskih solističnih akrobacijah trojice, obenem pa se šibi od izdelanih melodij, ki zadržujejo skladbam in albumu veliko kompaktnost.
Na albumu preizkusijo vokalne vrline prav vsi trije glasbeniki. Schon prevzame sicer le sem in tja kakšno kitico, vsekakor dodaja spremljevalne harmonije (stkane po vzoru prepoznane AOR veščin), medtem ko odpojeta za album Mendoza in Castranovo več materiala, saj veljata za neprimerno večja vokalna talenta, kot je Neal Schon. Zlasti Castranovo, ki denimo poje na Journey koncertih skladbo Keep On Runnin' (torej je njegova barva blizu Pinedini in tisti Steve Perryja). Skladbi Serenity in Love Find Its Way bi brez težav lahko zasedli mesto na kakem od novejših Journey albumov, medtem ko prevzema Mendoza z barvno pričesko soula vodilne vokale v skladbah On Own Way, kot tudi na otvoritveni Take A Ride, ki bo brez težav vzbudila pozornost ljubiteljev skupine The Winery Dogs. Takšna je tudi What You Want, kjer si Mendoza in Castranovo delita vokalne linije. Ta skladba prevzema zlasti zato, ker se razvijajo v njej vodilni motivi povsem nepredvidljivo z občutkom spontanosti. Je izjemna vožnja med blues funkom in nalezljivo muzikaličnostjo tipične AOR branže. Obenem je v njej zadržana vsa kompaktnost in navkljub usekanim improvizacijam zadržuje visoko poslušljivost. Prav takšna točka albuma izkaže vso mojstrstvo velikih glasbenih talentov tria.
Mnogo je pasaž, kjer se trojki dobesedno utrga v norih rockovsko do jazzovsko fuzionistčnih eskapadah in nenadnih prevratih. Prva takšna mojstrovina album in veliki izkaz izjemne kemije med triom je instrumental Exotica, ki je bil izdan tudi kot predstavitveni video albuma. Mendoza nosi vrhunski občutek za melodijo in neverjetna je njegova iznajdljivost v razgibanju prostega prostora, ki se ustvarja pod Schonovimi kitarskimi frazami. Deen Castranovo mnoge pasaže dobesedno prerešeta s podaljšanimi improvizacijskimi vložki, ki jim na trenutke ni videti konca, s čimer bobnarski mojster seveda pozitivno osupne poslušalca. Album je ujel tudi konkretno mero šegave norčavosti. Skladba Shelter (na vokalu je znova Castranovo) velja v oziru kombinacije nalezljive melodične kompaktnosti (šegavi refren) in instrumentalnih vragolij trojice, za enega vrhuncev albuma. Usekani funk do glave do pete! Album zaključi (glede na pretekla dela Neal Schona že kar pričakovano) instrumental z naslovom Big Ocean,ki je pravo nasprotje instrumentalu Exotica. Ezoterično plutje z obilno kuliso mnogih zvočnih plast, mojstrsko harmoniziranih. Schon to pot plasira le nekaj tonov in ustvarja grandiozno melodijo. Pri tem si pomaga s strupenim kitarskim učinkom »sustain-a«. Razpoložljiv prostor pod tem vodilnim Schonovim motivom pa znova genialno zapolnjuje s svojim mojstrstvom bas kitarist Marco Mendoza.
»So U« velja za enega najbolj zanimivih studijskih dosežkov prve polovice letošnjega leta. Neverjetno je kako ti trije glasbeniki tudi na svoja zrela leta zadržujejo vso kreativnost in navdahnjenost. Gre za idejno silno močan album, s samosvojo podobo. V artističnem smislu gre za album velike karizme, za katero stoji glasbena vizija mojstra Neala Schona. Pravzaprav je vsebina albuma »So U« po artistični plati imenitna fuzija vsega glasbenega zaledja tih treh vrhunskih glasbenikov, ki izraža to variabilnost v maniri izjemnega ekspresivnega ravnovesja. Album glasbene nevsakdanjosti, brezmejne fuzionistične privlačnost in album absolutnega artističnega unikata! Čeprav vam bo zvenel »znano«, ga ne boste mogli umestiti prav nikamor.
na vrh