Inventorji grozljive kreature rock glasbe imenovane "grindcore", aktivni od leta 1981, izvorno punkerji, ki so prevzemali postopoma prvine britanskega "hard core "zvoka (Discharge, ipd…) in ga trajno povezali s svojo popkovino v popolnoma neodvisnen, edinstveno avantgarden pristop k rock glasbi, katerega z največjimi inicijalkami obeležujeta atributa: najhitreje in najbolj ekstremno - praočetje "grindcorea" Napalm Death, so ujeli resničen galop in ponujajo, po vsega letu in pol od poslednjega studijskega izida, tako spet novi album. In tudi z njim ostajajo še naprej popolnoma zvesti svojemu ekstremu!
"Smear Campaign" je drugi studijski album, ki ga je skupina izdala kot kvartet in tudi drugi album za založbo Century Media. Gre naravnost povedano za najboljši grindcore album, ki so ga Napalm Death ustvarili, po "Utopia Banished". Tudi lanski "The Code Is Red... Long Live The Code", je veljal za fantastiko in vendar prinaša novi labum še dodatno nadgradnjo predhodnika medtem, ko mu produkcijsko popolnoma sledi, kar pomeni da je odlična delovna kemija skupine s prejšnje plošče, tako ostala nedotaknjena. Devetdeseta je skupina preživela ob spogledovanju z usmeritvami, ki jih diktirajo prvine death metala in to obdobje ni kdovekako posebej čislano v očeh "grindcore" fana. No z akbumom "Enemy Of The Music Business" in od tu naprej, pa so se Napalm Death vse bolj vračali k svojim prepoznavnim standardom, ki so jih sami ustoličili in se znova pričeli vračati na glasbna polja, katera poznajo in jih pravzaprav posedujejo v mezincu. "Smear Campaign" je tako epitom grindcorea – prežet z eruptivnimi ekstremi tonaže "blast beatov", neusmiljeno jezo vokalov in z vsespološnim občutkom, ki nas razvojno pelje namnogo bolj neposreden način k atributom punka in britanskega hardocorea, kot pa denimo k prvinam metala.
Zvok "Smear Campaign" je neverjetna zgibanka! V svoji točkovni podobi zajema namreč celotno kariero skupine. Nekaj je skladb, ki bi denimo bile z vso lahkoto uvrščene na albuma "Utopia Banished" ali "From Enslavement To Obliteration", ob tem pa je še bolj neverjetno to, da se Napalm Death ne trudijo biti v novem zvoku "moderni", niti retrogradni ne! To vodi do zaključka, da ponujajo na "Smear Campaign" pravzaprav brezčasen zvok svoje nove podobe. Neglede na to, da so Napalm Death skozi svojih 25 let obstoja, danes hitrostno izvedbeno in komponistično dosegli svoj vrh, pa ob tem skrbno ohranjajo vso svojo skorjavo grčavost in to ne le svojih lastnih temeljev, pač pa kar splošno povedano, temeljev celotne "grindcore" scene.
Napalm Death že od nekdaj odpirajo sleherni album z uvodom in tudi "Smear Campaign" sledi tradiciji. Če se ozremo na uvodne točke predhodnih albumov, so te nosile nalogo, da so temeljito pripravile poslušalca skozi graduirano naraščaje vzdušja, do tega, da so se možgani s kar peresno lahkoto stopili in zlili v rojstvo pekla, ki ga je ponujal za introm takoj prvi komad sleherne plošče. In vendar pomeni uvodni del novega albuma presenetljiv odklon od tradicije. Weltschmerz je drugačen uvod. Tako je skupina uporabila prvič v karieri klaviature in akustične palete zvokov, tu so dodani tudi vzorci nagovorov, vendar je vseskozi vse odeto v zlovešči kitarski žvenket, ki šumeče objema vso sestavljanko teh zvokov. Kar izstopa v intru je tudi ženski vokal, ki prihaja nekje iz ozadja celotne zvočne slike, katerega je prispevala Anneke Van Giersbergen (vokal - The Gathering). No, da vsa stvar ne bi imela slučajnega neželjenega saharoznega učinka, pa skupina takoj s prvo skladbo, ki sledi za uvodom, Sink Fast, Lets Go, popelje poslušalca znanim frekvencam naproti, s kreacijo masivnega, z uničujočim mitraljiranjem "blast beatov" in vražje huliganskega rezgetanja poltonsko navitih kitar, prežetega zvoka.
Vokali so seveda poleg izrednega bobnanja, ki dosega vrhunske kvalitete v svojem raznobarvnem izrazu, v zvoku glavna atrakcija in Napalm Death, so mejo ekstrema pri zvoku vokalov nve plošče, potisnili še korak navzgor in vokal v svojem peklenskem besnenju, z največjo lahkoto dosega stanje togote "Barneya" Greenwaya, ki vodi do izliva najbolj črnega (ne zelenega!!!) žolčnega napada, katerega si lahko sploh zamislimo. Tudi preostanek albuma teče naprej v tempu omenjene vratolomne "furije", v skladbe, pa so posejani uničujoče hitro odigrani prehodni vložki, ki so pač značilna stalnica skupine. When All Is Said And Done za malenkost v splošnni nepopustljivosti ultra hitrostnega prijema plšče, sicer popusti in vanj se prikrade kanček več melodike na ploščo, katera skuša posnemati celo skladbo Shine skupine Pro-Pain. Ob tem pa seveda ohranjajo Napam Death tudi na tej točki svojo izrazito srborito naperjeno brutalno držo povsem nedotaknjeno. Le na nekaj točkah si Napalm Death še prvoščijo kanček nezvestobe oziroma par "skokov čez plot". V tem preseneti zlasti skladba In Deference, na kateri gostuje z vokalom Anneke Van Giersbergen, ki tako vnaša s petjem melodičnost nalezljivo poslušljivega formata, ki pa je okusno pomešana v karakteristike Barneyevega kruljačenja ("growl-i") in vreščanja. Ob omenjeni skladbi nekoliko odstopa na plošči še zaključek albuma z naslovno skladbo, ki nosi mestoma vgrajen počasnejši "doomovski" prizven in nekaj dodatka barve vokala, ki spominja na tistega pri skupini Alchemist. Pri vsem ostalem materialu, pa je težko zaslediti trenutke, ki bi kakorkoli upočasnjevali "Napalm Deathovsko" furioznost in razpoznavnost. Tako uvod (v celoti) kot zaključni (deloma) naslovni komad, sta amtosferično mračna in nasploh uvodni del v dozi mračnjaštva preseneti, saj se prikradejo ob njegovem poslušanju sprva na obzorje ob celo Celtic Frost.
"Smear Campaign" je odličen album! Je evolutivna točka kulminacije truda skupine, ki ga je ta v vseh letih svojega obsotja vložila skozi svoj razvoj in glasbeno inovacijo. To je celo najbolj album z največ "eksperimeni" (pri tej besedi ostajamo v okvirju Napalm Death!!!), s katerim, pa se bodo uspešno identificirali fani vseh ustvarjalnih obdobij skupine. Politična spročila znova kraljujejo albumu. "Smear Campaign" je zrelostni testament Napalm Death, na katerem fantje modro združujejo vso intenziteto in moč skozi gnev gorečnosti izvedbe novega materiala z najboljšimi elementi svoje diskografije. "Smear Campaign" je tako najlepša možna definicija "grindocorea". Za povrhu vsega, pa so stvarniki te plošče pravzapav očetje tega žanra. Dobrodošli doma!
na vrh