Dolgo je tega, kar sta pri Dream Evil igrala razvpita Snowy Shaw (Therion) in Gus G (Ozzy Osbourne). Švedski power metalci, ki stružijo po jeklu od leta 1999 dalje, se vračajo na prizorišče z novim studijskim albumom. Ta je pomenljivo imenovan kot »Six«. To pomeni, da je (komaj) skupno šesti za skupino in pravzaprav prvi po sedmi letih od kar je izšel njegov predhodnik »In the Night«.
Kaj botruje nekoliko daljšim premorom med albumi, ki smo jih v zadnjih trinajstih letih vajeni od skupine niti ni važno, saj prinaša »Six« tisto, kar so ljubitelji te skupine od nje težko pričakovali. Dream Evil z albumom »Six« ne odkrivajo tople vode, pač pa prinašajo tisto kar najbolje znajo in razumejo. .Jezdijo še naprej po preverjeni recepturi okostenele šole power metala podedovanega z bližnjega juga, se pravi Nemčije.
Kaj to pomeni? Bend zveni na trenutke silno podobno starim Primal Fear. Vsekakor je ob silno prodornih in neposredno odsekanih rifih tisti dodatni jeziček na tehtnici, ki so-kreira atmosferu, ki je sorodna starim Primal Fear izvrsten vokal Niklasa Isfeldta, ki ohranja izjemno širok razpon tudi na zrela leta. Vokal je silno ekspozivne, močan in avtoritativen v sleherni legi, ki jo zavzema z vehemenco eksekucije. Obenem je Niklas pomemben element dodatnega vnosa muzikaličnosti v samo podobo skladb.
Vendar pa Dream Evil ne poznajo le najvišje hitrostne prestave na albumu, na kar namiguje sam uvodni del z rušilnima Dream Evil ter Antidote. Že tretja skladba Sin City dolguje v spevnem refrenu jemlje nekaj navdiha iz zapuščine evropskega hard rocka, pri čemer so še najbližji The Scorpions. Ta moment dviga pompoznosti na albumu pa naraste v nadaljevanju še za stopničko više, ko se skupina spoprime z neverjetno nalezljivo Creatures of the Night. Ni čudno, da so jo Dream Evil izbrali za predstavitveni single novega albuma. Napev kitice v Hellrider sledi v melodiji kitice War Pigs zasedbe Black Sabbath. Presunljiv način recikliranja. Kladba Six Hundred and 66 je, kot že veleva sam naslov ena najbolj mračnih točk novega albuma. V drugi polovici naraste adrenalinska naglica na albumu znova, za to pa poskrbita pospešeni skladbi How To Start to War in Pristovsko navdahnjena The Murdered Mind. Še kanček hitrejši postanejo Dream Evil v skladbi Too Loud, kjer je podobnost vodilnega riffa s starimi Primal Fear še izdatnejša. Album sklene We Are Forever. Za rep albuma je skupina stavila na dvig bombastike in himničnosti, čeprav bi še kakšen pospešen in povampirjen powermetalski razbijač, še kako godil
Kakorkoli. Tudi Dream Evil se nekoliko mehčajo na zrela leta delovanja, vendar pa ta pojav in tako alarmanten, kot pri nekaterih sodobnikih skupine, kajne Primal Frear? Širok razpon let, ki so pretekla med izdajo novega in predhodnega albuma, je natresel kopico izvrstnih idej na katerih bazirajo nove kompozicije, ki jih je skupina izpilila do potankosti, saj je imela na razpolago obilo časa. Izvrstne solaže, kot britev ostra produkcija dominantnega in ostro nazobčanega fraziranja, jedrnat moment muzikaličnosti in pompoznosti, prodorna vokalna predstava in nadvse velika razgibanost vodilnih motivov, dostavlja za Dream Evil na sceno svež in izredno lep ter kakovosten izdelek.
Album »Six« je torej tisto kar se od Dream Evil pričakuje in zahteva. Dovršen. Produkcija zadržuje vse zaščitne znamke po kateri je znana (že dodobra utečena) metalska receptura skupine. Upajmo, da se fantje s turnejo pojavijo kje v bližini Slovenije, da preverimo njihovo koncertno formo in seveda z njo vred, tudi to kako učinkuje material albuma »Six« v živo.
Dream Evil - Dream Evil (uradni video):
na vrh