Da ne sodimo na prvi mah in glede na več kot trideset let geneze - brata Matjaž in Jože Pegam sta več kot le člana brežiške zasedbe Demolition Group, več kot nekdanja praporščaka Gastrbajtrs praporja, s katerim je slovenska aletrnativna scena novovalovskega glasbenega eksperimentiranja dobila pomembno mesto v analih zgodovine slovenskega zvočnega ustvarjanja. Brata Pegam sta tudi bistveno več kot le sinova iste matere in očeta, saj se v kreativnih idejah in mislih ter pristopih k glasbi že od samega začetka skupnega ustvarjanja skrivajo različni pristopi k istemu rezultate kreativne ritmične algebre. Jože je dolgolasi molčeči redkobesedni div, ki vsa svoja čustva, frustracije, srčne bolečine in krike upora iztisne prek ustnika v život medeninastega prijatelja in sopotnika saksofona, Matjaž pa je vešč elektronike, oscilatorjev, klaviatur, programskega jezika in kot bolj dostopen in bolj zgovoren člen kreativne navize vodi poslovno plat trženja, predstavljanja in snovanja naslednjih korakov - tako v matični zasedbi kot v intimnem okolju domačega snemalnega studia. Rezultat te bipolarne barvite palete različnosti v objemu istega univerzuma se popolno odseva tudi na plošči SinnScapes, s katero se na svojevrsten način prelamlja molk in poulični urbani miti postanejo dostopno dejstvo ter resnica.
Sinntetic Liquid je namreč res morda le eden izmed projektov, ki so se odsevali tudi na ploščah Demolition Groupov, denimo na odrskem soundtracku plošče Deep True Love ali pa visokooktanskem polnilu plošče Neovangelij, tokrat pa intermezzo elektronike in srtupeno sladkega saksa postane samostojna umetniška pripoved in nagovori v lastni formi. In ta je jazzy sladka, funkoidno dubovsko natempirana, chillout ritmi pa namesto dvodimenzionalnega klubskega leporečenja postrežejo z desetimi stopničkami popolne glasbene tantre. Matjaževi aranžmaji polzijo kot psihedelično tkanje, v teksture trdne in nevsiljive ritmike pa Jože na sebi lasten nači nkonceptualizira vlogo saksofona, ki nikjer ne zveni tako kot v njegovih rokah.
Uvodna skladba Funkscape je popoln primer artikuliranega napada na ušesa, um in telo, čeprav pa tokrat nismo deležni popolne DG zasedbe človek kar pričakuje Goranov vokal ter besede sladkega trpljenja temnih angelov usode. Dizzy Groung je bolj elektronsko naravnan, v podrsavajočem zvoku odmeva korakov, drsenja igle po gramofonski plošči ter prasketanja statike pa se rodi podoba počasnega groovea, ki zveni kot izpod Satanovih prstov spisan lapdance štiklc. Temačno in psihotično umazano, a lepo se vmes prikradejo slutnje mor, po odprtju vrat Wonderlanda pa se plesni korak pohitri in militarizira na dubovski plesni odklop. Nisem plesalec, a pri plošči SinnScapes se je tudi moje telo podzavestno zazibalo ob stimulativnem ritmu in glasbi. Med bolj mistične trenutke poslušanja sodi nedvomno skladba Circuland, ki je kot mantra, namesto razpiranja grlene čakre pa se ob klaviaturskih tonih popolnega serviranega čija razpira in topi srčna čakra, misli pa kričijo "Om". Velikih trenutkov ne manja, med slajšimi pa je nedvomno tudi veliki finale plošče s skladbo Psychotic. Jazz, saksofon, tlesk prstov in odštevanje trenutkov večnosti z lahkoto, kot jo premorejo le mojstri downtempa. Sinntetic Liquid spnejo začetek in konec s stilom in pedantnostjo.
O plošči sem povedal mnogo in praktično nič, saj je lepoto popolne mentalne levitacije ob spremljavi belega šuma, sočnih barvnih eksplozij srčne glasbe nemogoče opisovati ne da bi kršil pravila težnosti, proporce popolne lepote in ob ubeseditvi v prevodu izgubil nekaj neizrečenega a pomembnega. Sinnscapes so krajine popolnega sladkega greha, katerega bi morali biti pogosteje deležni. Sladokusci bodo s slišanim nedvomno potešeni, skeptiki pa bodo ostali brez argumentov ugovora že na prvi mah. Sinntetic Liquid si zaslužijo stoječe ovacije in neskončne ponovitve, ta glasbena inkarnacija pa, tako kot niti DG niti katera še nikoli slišana, ni in nikoli ne bo mogla omadeževati spomina na izvirni plamen in čase, ko so po svetu hodili mladi entuziasti z imenom Gastrbajters. V novih časih smo tako deležni le množice eksplozivnih izpeljank, ki pa v mnogoterosti nosijo isto, prvinsko in neskvarjeno dušo. Bogovom glasbenega Olimpa hvala!
na vrh