Jaded Heart se vračajo z novim albumom "Sinister Mind" (2007), drugim po odhodu Michaela Bormanna. Sijajni "Helluva Time" (2005) je potrdil, da fantje zlahka shajajo brez tega imenitnega pevca. Ob tem glasbena podoba skupine seveda ni ostala nedotaknjena. Zvok je postal trši, bolj neposreden in kanček temačnejši, Jaded Heart se z novim albumom še bolj približujejo zvoku skandinavskih melodičnih hard rock skupin.
Atmosfera na "Sinister Mind" deluje še bolj tragično, temačno, Jaded Heart pa so s "Sinister Mind" spravili od sebe album, ki se lahko pohvali z najtršim zvokom doslej. Ker tudi na novi plošči ni šlo spet brez menjav v postavi, so Jaded Heart postali tako še bolj skandinavski zaradi novoprišleka Petra Östrosa. Ta seveda izhaja iz pravoverne skandinavske šole obvladovanja veščin igranja električne kitare. Tako niso Norum/Malmsteenske klasično odžagane solaže pri Jaded Heart več nobena redkost. Östros igra kitaro pri švedski power metal zasedbi Insania in ni čudno da so Jaded Heart nekoliko pojeklenili svoj novi obraz.
Jaded Heart vseskozi ohranjajo tudi na "Sinister Mind" visoko stopnjo melodičnosti. Glasba je v največji meri postala temačna, poleg vse bolj glasne produkcije v kitarskih riffih, zlasti zaradi vokala Johana Fahlberga, ki še zdaleč ni tako posladkano Jovi-jevsko - Bormann-ski. Besedila so precej bolj osebne narave glede na "Helluva Time", prav tako pa si skupina to pot ni privoščila uvrstitve nobene priredbe, kot je bil to primer skladbe Paid My Dues (orig. Anastasia) iz "Helluva Time". Prav tako je zanimiva absolutna podrejenost klaviatur Henninga Wannerja, kakršn doslej še nismo bili vajeni od Jaded Heart. Riffi dobesedno požrejo klaviature, ki so dejansko močno prikrito plazijo v ozadju glavnine zvoka, ki ga gradijo kitarski riffi.
Album ponuja skupek 11 skladb, ki jih zaznamuje znova zavidljiva pestrost osnovnih glasbenih motivov, ki vodijo skladbe. Skupina seveda v skladu s tradicijo že znanega lastnega glasbenega izročila in izraza, še naprej pridno skrbi za velike refrene, ki so melodično izpostavljeni in se s kančkom obvezne lepotne bombastike brez sramu bohotijo na albumu. "Sinister Mind" se odpre z neposrednim rockerjem Hero, ki v trenutku oriše izdelan občutek skupine za sestavljanje atmosferično dinamičnih kontrastov v motivih, ki se prelivajo povsem tekoče drug v drugega. Skupina ta kontrastni obrat na relaciji refren-predrefren posebno učinkovito oblikuje v ameriško zveneči Heavenly Devotion. Z Justice Is Deserved skupina še dodatno stopi na plin, medtem ko naslovna skladba z enim najlepših refrenov albuma in Going Under temeljito, zasučeta atmosfero v mračen in domala že srhljiv dotik. Poseben skandi – melanholični pridih nosita refrena skladb Open My Eyes in My Eager's Red. Predrefren My Eager's Red vleče na melodijo predrefrena Queensryche The Mission, vendar absolutno sta tu povsem druga atmosfera, ritem ter seveda produkcija. To, zgolj slučajno bežno podobnost, bodo zaznala le najbolj ostra ušesa. Album zaključujeta udarna Hellucinate z refrenom nastavljenim za arensko zapeljevanje množic in razpoloženjska mini-epska Crush That Fear, ki je eden melodično komponističnih vrhuncev albuma.
Jaded Heart delujejo tudi s "Sinister Mind" še naprej sveže in navdahnjeno. Še naprej kreirajo izdelane kompaktne skladbe nabite z melodičnostjo in atmosferičnostjo. Zvok je sedaj postal zelo organski v primerjavi z AOR Bormann era opusom. Energija je spremenjena, zvok in slog tudi do neke mere, Jaded Heart pa so ohranili vse pomembne kvalitete, ki so jih naredile za visoko cenjen melodični hard rock bend. "Sinister Mind" je nov odličen album skupine.
na vrh