Carlos Santana, legendarni mehiško-ameriški kitarski virtuoz, ki po tolikih letih uspešnega delovanja res ne potrebuje kake posebne obširne predstavitve, saj se je s svojo skupino Santana že na začetku sedemdesetih zapisal med nesmrtne glasbene legende. Carlos se je s svojo unikatno mešanico latinskega melosa, kubansko-afriških ritmov, jazza in kitarsko usmerjenega rocka, po letih slepomišenja s pretirano komercialnimi projekti, ki pogostokrat niso vsebovali tistega pristnega, izvornega duha te legendarne skupine, na »Shape Shifter« vrnil 'med žive' na zares veličasten način ter vnovič na široko razpel krila nebrzdanega latino rockerskega artizma.
Gospod Santana je na najnovejšem, že dvaindvajsetem studijskem dosežku te legendarne skupine, po dolgem času in po štirih bolj ali manj popolnoma komercialno zasoljenih projektih s kopico petičnih pevskih gostov (»Guitar Heaven« iz leta 2010, album priredb, bi se težko štelo med regularne studijske dosežke) od katerih si je največjo pozornost zasluženo prislužil »Supernatural« (1999), spet ustvaril skorajda izključno inštrumentalno usmerjen, fusionističen album (izjema je samo skladba »Eres La Luz« na kateri gostujeta dva vokalista) s klasičnimi Santana latino kitarskimi finesami in karibsko ritmično zabelo s ščepcem jazza, se pravi skorajda na ravni njegovih najboljših del iz začetka sedemdesetih. To je tudi prvi Santana album, ki je izšel pri Carlosovi novi založbi »Starfaith Records«.
Naslovna, uvodna skladba vsebuje šamanske ritme in pristno vokalizacijo severnoameriških staroselcev, kar ustvari pravcato vzdušje 'divjega zahoda'. Mojstrove melanholične kitarske pasaže se imenitno stapljajo s toplim, organskim zvokom Hammond orgel v režiji starega mačka Chesterja Thompsona (slednjega se nikar ne sme zamešati z istoimenskim slovitim bobnarjem Chesterjem Cortezom Thompsonom), medtem ko za dinamično ritmično motoriko v prvi vrsti poskrbi bobnar Dennis Chambers, še en dolgoletni Santana sodelavec, ki s Carlosom sodeluje že od leta 2004 dalje. Poleg klaviaturskega mojstra Thompsona je za bogato orkestracijo poskrbel Carlosov sin Salvador. Glasbeni gurmani bodo naravnost uživali v pravcati paleti gastronomskih solaž na mojstrovi kitari pa tudi ob retro zvoku Thompsonovih Hammond orgel, katerih je na »Shape Shifter« res v izobilju. Simfonični aranžmaji na posameznih stvaritvah so torej bogati kot že dolgo ne.
Tudi melodramatični »Dom« spominja na najboljše Santana čase, kjer se neutolažljivi zvok Carlosove kitarske solaže križa s širnimi prostranstvi latino melosa, širokogrudno orkestracijo in dinamičnimi ritmičnimi okraski. »Nomad« je že na meji trdega rocka s klasičnimi fusionističnimi kitarskimi finesami in obvezno razbeljeno solažo, saj Carlosov band tudi na račun brezkompromisno šelestečih pasaž Hammond orgel že dolgo ni zvenel tako udarno kot tokrat, čemur je potrebno vnovič zaploskati. Lepih presenečenj pa s tem še zdaleč ni konec. »Metatron« s svojim slavnostnim vzdušjem poskrbi za lep ambientalni preobrat in Carlosa vnovič predstavi v vlogi enega najbolj prefinjenih kitaristov vseh časov. Simfonične teksture Hammond orgel so vnovič za vse prste polizat in duh klasičnih Santana iz začetka sedemdesetih vnovič zapleše svoj čudoviti šamanski ples.
»Angelica Faith« je še ena ambientalno bogata stvaritev s kopico subtilnih pasaž na kitari in klavirju, ki je naravnost idealna za kakšno poletno počitniško sanjarjenje sredi Karibov ob sončnem zahodu. »Never The Same Again« je kompleksna, a osupljivo melodična, fusionistično naravnana stvaritev s prekrasnimi orkestralnimi aranžmaji in ritmičnimi motivi, katere združuje Carlosov izjemen občutek za kitarsko senzibilnost. »In The Light Of A New Day« je s fluidno orkestracijo in neutolažljivo zvenečimi kitarskimi poslasticami presunljiv kolaž čiste Santana melanholične eterike, ki obudi neke davno minule čase, ko je bila produkcija glasbe z dušo še čisto normalen pojav.
»Spark Of The Divine« je kratka, a otožna zgibanka mogočne orkestracije na čelu s srce parajočo kitarsko solažo z obveznim priokusom svetovne glasbe. »Macumba In Budapest« vsebuje pestre kubanske ritme na tolkalih, presunljive simfonične aranžmaje in hipnotično-melanholične kitarske pasaže, kakršne je sposoben ponuditi samo Carlos Santana. Ob tem je potrebno omeniti, da se je »Shape Shifter« ob izidu najboljše odrezal prav na madžarskih glasbenih lestvicah. »Mr. Szabo« je posvečen pomembnemu madžarskemu jazz kitaristu Gaborju Szaboju, enemu izmed Carlosovih mladostniških kitarskih idolov. Zanimivo, da ta skladba vsebuje podobno ritmično strukturo kot Szabova klasika »Gypsy Queen« iz leta 1966, katero je Santana leta 1970 skupaj s Fleetwood Mac hitom »Black Magic Woman« predelal v nepozabno 'dualistično' rock klasiko.
»Eres La Luz« je latino pop rocker z dvema različnima gostujočima vokaloma in s tem daleč najbolj komercialni dosežek na »Shape Shifter«. Medtem ko Andy Vargas poje v španščini, ga v nadaljevanju v angleščini dopolnjuje Tony Lindsay in tako ob plesnih karibskih ritmih poskrbita za pristno latino temperamentno vzdušje, kakršno je del dolgoletne Santana tradicije. Romantični »Canela« predstavlja vnovično zmagoslavje aranžerske subtilnosti in kitarske senzibilnosti in s pomočjo toplega zvoka Hammondk zveni kot, da bi Carlos in njegova inštrumentalistična tovarišija v sebe vnovič vsrkali duha glasbeno pustolovskih sedemdesetih. V drugem delu nastopi nepričakovan preobrat v jazzovsko-latino sekcijo s šelestečimi klavirskimi aranžmaji in kubanskimi ritmi. Seveda pa tudi tokrat ne umanjka Carlosova srborita in peklensko hitra kitarska solaža. Zaključni »Ah, Sweet Dancer« melanholična, jazzovsko začinjena zadušnica ob nežnih zvokih klavirja, valovanju mogočne orkestracije in Carlosovih neutolažljivih kitarskih zavihkih poskrbi za idealen zaključek tega izvrstnega albuma.
Carlos Santana ne bi bil Carlos Santana, če ne bi »Shape Shifter« izkoristil tudi za promocijo svojega 'pravičniškega' svetovnega nazora, zato je album, kar nazorno nakaže že njegova naslovnica, posvetil severnoameriškim staroselcem, katerim se je vlada ZDA šele leta 2009 uradno opravičila, se pravi eno leto za opravičilom avstralske vlade tamkajšnjim domorodcem. Carlos je v svojem sporočilu izrazil željo, da bi enako storile tudi vse preostale vlade po svetu, ki nosijo težko zgodovinsko breme dolga do skozi stoletja zatiranega avtohtonega prebivalstva.
Šaman se je vrnil z albumom na kakršnega so ljubitelji njegove unikatne kitarske tehnike in svojstvenega glasbenega izrazoslovja morali kar precej dolgo čakati ter ustvaril vrhunski dosežek latino rock fusiona. Edini, ki bodo nad »Shape Shifter« morda vihali nosove so po pričakovanju predstavniki sodobne potrošniške t.i. MTV generacije, ki bodo pogrešali pevska gostovanja z zlatimi verižicami ovenčanih raperjev in kičastih pop zvezd s katerimi upajmo, da se Carlos v prihodnosti ne bo več kaj dosti družil.
na vrh