Finska je poprej nase opozorila predvsem z zasedbami, kot so Children of Bodom, Wintersun, Kalmah ipd. Malo kasneje so svoje mesto našli tudi Insomnium, ki so pristopili k melodičnemu death metalu drugače, čeprav je minilo kar nekaj let, preden so dobili večjo pozornost. Predvsem pa so dali vedeti, da če je zadeva finska, ni nujna, da je kičasta.
Insomnium so se počasi prebijali naprej. Prvi albumu so bili nedvomno prepričljivi, a nekako jim ni uspelo priti v ospredje. Mogoče je k temu tudi pripomoglo, da so bile skladbe dolge in ne preveč komercialno naravnane. Spremembo je bilo možno zaznati s prejšnjim albumom One For Sorrow, s katerim je skupina pristala na bolj poznani založbi, obenem pa so bile skladbe bolj preproste. Uporabili pa so prvič tudi spevni vokal, kar je dandanes nuja za pridobivanje večjih množic. One For Sorrow je bil le soliden izdelek. Insomnium so namreč pokazali poprej, da so sposobni napisati precej bolj zahtevne skladbe, na One For Sorrow pa so skladbe bile bolj preproste, komercialno naravnane, čeprav je imel tudi ta album kar nekaj svetlih točk.
Za Shadows Of The Dying Sun se je skupina odločila, da si bo vzela več časa, obenem si je za zgled vzela tudi prve albume. A da ne bi album zvenel kot obujanje spominov, se je skupina odločila za drugačno pot. Po intru The Primeval Dark Insomnium ponudijo epsko, melodično in nalezljivo skladbo While We Sleep, ki nekako vsebuje vse, kar se lahko od skupine pričakuje. Navduši tudi spevni vokal, ki lepo sovpada v melanholične melodije, ki so podkrepljene s klaviaturami. Skladba vsekakor preseneti, na koncu pa navduši še lepa melodična solaža, ki vse skupaj še bolj popestri. S skladbo Revelation Insomnium ponudijo bolj tradicionalne melodične death metalske prijeme. Resda pa vse zveni precej zmodernizirano, ne samo zaradi zvoka, temveč tudi zaradi vpletenih klaviatur, ki Insomnium pomagajo pri pridobivanju nečesa unikatnega.
Z Black Heart Rebellion Insomnium naredijo ekskurz, kamor še niso šli oz. že dolgo niso šli. Obenem dobi album diverziteto in vtis poslušalca, da je skupina tokrat tudi eksperimentirala in razširjala obzorja. Deležni smo namreč bolj black metalskih prijemov, ki so sicer melodične narave. A da ni konstantnega ponavljanja istih riffov, skupina proti koncu ponudi nežni, počasnejši melodični vložek, ki že malce simpatizira z doom metalom, kar pa za finsko skupino niti ne bi bilo presenečenje. In ko smo že pri doomu, je naslednja skladba Lose To Night še bolj usmerjena v to, čeprav je sama ritem sekcija malce hitrejša. S Collapsing Words se ponovno usmerjajo v melodični death metal. Gre za bolj poskočno skladbo, ki se ponaša z nalezljivimi melodijami. Skladba The River ima precej podobno osnovo kot Black Heart Rebellion, le da za poudarek na nežnosti skupina ponudi še nedistorziran predel, ki kontrira agresivnim black metal kitaram na začetku. S skladbo Ephemeral sledi zopet preobrat v svoj značilen melodeath stil. Vsekakor Insomnium z vsako skladbo presenetijo. Navdušijo lahko nove poslušalce ter tudi ohranijo stare.
Skupina se z zadnjima dvema skladbama umiri. S skladbama The Promethean Song ter Shadows Of The Dying Sun pokaže dokončno smisel za melanholičnost z melodičnostjo, nedistorziranimi pasažami ter spevnim vokalom. Če prištejemo zraven še bonus skladbo Insomnium ponudijo več kot eno uro precej razgibana glasbe, s katero dokazujejo, da se da en stil še kako razširiti.
Insomnium so nedvomno pokazali napredek. Sicer po pričakovanjih je prisoten še vedno kruleči vokal, melodičnost, atmosfera ter solidna ritem sekcija, ki je tokrat pokazala nekaj več zaradi samih agresivnih predelov. Verjetno se napredek lahko tudi razlaga s kitaristom Markusom Vanhalo (Omnium Gatherum), ki je nedvomno prispeval k temu, da je melodij in solaž občutno več.
Shadows Of The Dying Sun odlikuje dodelanost, diverziteta in tudi nepredvidljivost. Je dokaz zrelosti in obenem lahko tudi prelomna točka za kasnejše ustvarjanje, ki ima predvsem element odprtosti. Sedaj se po tem predvsem upa, da skupina ne bo počivala na lovorikah in preprosto stagnirala kot mnoge današnje skupine po dobro sprejetem albumu.
na vrh