Ekola! Po dobrih dveh letih se s skupno petim dolgometražnim studijskim izdelkom vrača med nas istrski folk rock ataše Rudi Bučar. Pravzaprav deluje tale album, ki je bil tokrat znova posnet z Rudijevo spremljevalno zasedbo Istrabend, kot tudi z novo in skrbno prebrano gardo gostujočih glasbenikov, bolj kot neke vrste posrečeni karierni prerez Rudija Bučarja
Tudi tokrat je Rudi podredil del igralnega časa na novem albumu obdelavi nekaterih tradicionalnih ljudskih skladb z Istrske regije, prav tako pa se je odločil, da bo nekatere verzije avtorskih skladb, ki jih najdemo na njegovih preteklih albumih, pač priredil po svoji maniri ter jim vdahnil sapo vibracije aktualnih časov.
Rudi skrbi tudi na tem albumu za občo dostopnost, njegov »šentiment« leze znova hitro pod kožo in v tem ostaja Bučar večno spretni »zapeljivec in šarmer«. Dejansko je polovica albuma zastopana s prenovljenimi različicami izvirnikov. Skladba Samo ti s katero je Bučar posegel po prvem mestu na Slovenski popevki leta 2009, pripada tokrat v vokalni izvedbi Rudiju in dosega povsem nove nianse čutne vokalne ekspresije. Tu je znova znameniti »gospod Vsepovsod« Hamo, ki krene Rudiju naproti v duetu skladbe »…«. Gre za akustični blues, ki sicer ne skopari s podoživetostjo vokalne ekspresije, obenem pa dostavlja uvid, da je Rudijeva vokalna barva, ob Hamovi znani prodornosti, pač inferiornega značaja (je v podrejenem položaju).
Ljubezni do zborovske glasbe Rudiju tudi tokrat nikakor ne primanjkuje. Tako se namreč album začne in sklene. Z razliko, da je za otvoritev izbral Rudi tradicionalno istrsko De lete in pu, za sklepno dejanje na albumu, pa svojo avtorsko Sem znala jes. Obe je izvedel ob podpori okteta Aljaž. Vse vokalni zborovski skladbi torej. Na albumu je še ena predelava tradicionalen istrske pesmi, to je skladba Kemu si dala rožice,ki jo Rudi izvaja z ženskim pevskim zborom Vrhovke in moškim Aljaž, obenem pa dostavlja tudi nekaj več otipljivega pečata aranžerskega prestrukturiranja, kar je zaznavno še posebej, ko se v mid-eight pasažo »prikrade« motiv zaigran na steel pedal kitari.
Istrabend se prvič koreniteje razmahne v šegavi in pospešeni folk vrtavki pomenljivo imenovani I(n)štrumentalna, šegavost pa ne popušča niti v nadaljevanju, vzdržuje pa jo Marija Ištriana, kjer je Rudi »pregnano pobarval« svoj vokal s celim ženskim zborom Vrhovk. Verzi se v tej skladbi najbolj intenzivno spogledujejo z avtentičnim istrskim dialektom.
Prvo koketiranje Rudijeve folk etike s popom in rockom najdemo v novih verzijah avtorskih Greva naprej, Tisti ljudje in Samo ti, ki zastopajo sredinski del albuma »Šentiment«. V novi režiji se še posebno intenzivno in ganljivo dotakne srca poslušalca nova verzija skladbe Samo ti, saj premore izreden ekspoze Rudijeve vokalne čutnosti. Posebno mesto si na albumu lasti tudi izreden vokalni duet Rudija in Lee Sirk v baladni Ostala bova tu. Gre za izredno posrečen duet, kjer se pristno leskečeta koprneča krhkost in skorajda ranljiva deviškost v iskreno oživljenih emocijah. Prav posebna je tudi nagajiva »Skokica« ali v Rudijevem primeru Šaltinka, kjer vdahne kabaretnemu folk vrvežu posebno noto klavir jazzovskega mojstra Marka Črnčeca. Rudijeva vokalna interpretacija tudi v tej skladbi enkrat več polnokrvno kraljuje v pravoverni rabi istrskega dialekta.
Album je bil posnet na treh različnih lokacijah, kar pomeni, da je Rudi pristopal do tega izdelka z veliko zavzetostjo in da stvari ni prepuščal naključjem. Že samo Izbira domačije Ražman na Gračišču govori v prid želje po avtentičnem prenosu energije in vibracije, ki jih lahko dosega dana skladba, še posebej, če je v živo izvedena v njenem, če že ne rojstnem, pa vsaj izvornem okolju.
Rudi Bučar je s četo prekaljenih glasbenikov znova opravil svoj posel z veliko odliko. Nemara je sicer šlo pričakovati album z več novimi skladbami, pa vendar. Točke kipijo od čustvovanja in izvedbeno aranžerskega perfekcionizma. Nosijo živost, žar, dinamiko. Valovijo visoko vibrantno v podani energiji in v tistemu, kar je bila Rudijeva osnovna goriščna točka, se pravi ciljni fokus pri kreaciji tega izdelka! Doseganje pristnega odtisa podanih emocij in strasti, s katerim je ta album tako učinkovito obtežen. Pravzaprav je zanimivo kako se skladbe v novih verzijah, kar se slikanja emocij tiče, odzovejo znatno drugače, v primerjavi z izvirniki. To je tudi glavna in osnovna privlačnost albuma »Šentiment«.
na vrh