Turner, Joe Lynn: Second Hand Life

Joe Lynn Turner se po petih letih vegetiranja navdušeno vrača na krilih svojega najnovejšega izdelka Second Hand Life, s katerim legendarni Rainbow/Yngwie Malmsteen vokalist uspe obdržati konstanten nivo svojih predhodnih del, ki bo bržkone zadovoljil vse ljubitelje poslušljive klasične hard rock godbe. Second Hand Life pač še enkrat več potrjuje Turnerjevo pop rockersko orientiranost, ki v ospredje vedno znova postavlja zapeljivo melodičnost gospodovega vokala. Joe se pač že od nekdaj najbolje počuti prav v objemu spevnejših napevov. O tem dandanes čivka že vsak vrabec na veji. Pravšnja zadeva za ljubitelje poznejših Rainbow torej? Absolutno!

Da je tudi sam Joe strasten uživalec nesmrtne Blackmore zapuščine, je na tej najnovejši kolekciji razpoloženjskih motivov, moč opaziti skoraj na vsakem koraku. Joe se, za razliko od velike večine bivših Ritchijevih "najboljših prijateljev", očitno nerad oddaljuje od že stokrat preizkušenih glasbenih vzorcev, ki po vseh teh letih, resnici na ljubo, mnogokrat zvenijo že kar preveč klišejsko. Koliko se bo Turnerju to v prihodnje obrestovalo bomo šele videli, vsekakor pa bi bilo za glasbenika njegovega kova, sigurno dobrodošlo tudi kakšno pogumnejše ter temu primerno bolj samosvoje manevriranje, s katerim bi se Turner vsaj za trenutek znebil stigme večnega Ritchijevega vajenca. To priporočeno "revidiranje zgodovine" prve sadove žanje s prikupnim up-beatom uvodne Your Love Is Life, ki brezsramno razkriva osupljivo moč in karizmo Turnerjevega glasu. Lahkotnejša rokerska zadevica omogoča obilo prijetnega glasovnega poplesavanja. Podobnega vokalnega briljiranja smo deležni z odlično Got Me Where You Want Me, sigurno enim največjih adutov albuma, ki svojo prepoznavnost gradi na tradicionalno močnem refrenu, močno spominjajočemu na zlate čase osemdesetih let prejšnjega stoletja. Joe na karto melodike zaigra še dvakrat, in sicer z baladama In Your Eyes ter Love Is On Our Side, ki pa, kljub vnovičnemu prikazovanju gospodovega izjemnega čuta za melodiko, v ničemer ne izkazujeta sijaja svoje predhodnice.

Ob vseh teh nežnostih bi bilo zmotno misliti, da se Joe dandanes najraje kaže predvsem kot neutolažljivo javkajoča figura zrelih let. V nasprotno nas hitro prepriča močno ojačana podoba naslovne skladbe, kjer je tudi prvič moč konkretneje občutiti prisotnost sicer večinoma zelo rezerviranega strica Garya Corbetta. Turner pri rokovanju s takimi in podobnimi "žestokimi" prijemi sicer še zdaleč ne deluje tako prepričljivo, kot pri zgoraj omenjenih izlivih boleče melanholije, vendar vseeno z zadostno mero zanesljivosti, ki skladbam Off The Hook, Over The Top, Cruel, ter Blood Red Sky, dovoljujejo ponosno izražanje svoje karakternosti. Slednja, s svojim recikliranjem Eyes Of Fire ponavlja že slišano zgodbo Turnerjevega ne prebolenega razmerja do moža v črnem. Tokrat največ simpatij pobere zanimiva, a na žalost Turnerju nesojena Deep Purple stvaritev Smoke Of Midnight, ki pa jo boste prej našli pod naslovom One Man's Meat. Kakorkoli že, vse skupaj tudi ob Second Hand Life priča o tem, kako majhen je lahko svet. Še posebno tisti, ki se vrsti okoli nekega Ritchie Blackmore-ja.