Neverjetna so pota Gospodova. Pota zbližanja rock glasbe s paradigmo krščanstva. Nemogoče je mogoče. Vse za denar. Eni redkih preživelih do tega dne, poleg občasnih brc Mastedon ali/in Petra, so Stryper! Verjetno največje ime gibanja iz druge polovice osemdesetih, ko so se onkraj atlantske luže bohotile bele rock skupine. Stryper sicer slovijo po izjemni melodični retoriki in občutku za učinkovito implementacijo melodije v ogrodje kulture pravega rock rušilca, ki jo vodi močan, avtoritativen in potenten kitarski rif. Tisti, ki se boste poglabljali v besedila in niste zavezani rimokatoličani, nimate tu kaj iskati. Tisti, ki se vas besedila ne dotaknejo, pa dobrodošli v hard rock nebesih.
Stryper, ki že od leta 2009 dalje niso izdali novega studijskega albuma, skušajo to dolgo čakanje premostiti z vmesnimi izdajami. Preverjene poteze s strani izvajalcev, ki doživljajo svojo »drugo pomlad«, postajajo vse bolj in bolj predvidljive. Prvi tak »štos«, ki se ga ponavadi poslužijo skupine v svoji drugi pomladi, je album priredb. To možnost so Stryper že izkoristili, saj so februarja 2011 izdali »The Covered«. Gre za manj zanimivo reč, ki je album priredb izvajalcev. Le-ti so, poleg njegove visokosti nebeškega očeta, tako ali drugače vplivali na glasbeno oblikovane članov zasedbe Stryper. In ker studijskega albuma še vedno ni od nikoder, so se Stryper lotili revitalizacije lastnega diskografskega kataloga, ki vključuje re-adaptirane verzije skladb EP-ja »The Yellow and Black Attack« (1984), prvenca »Soldiers Under Command« (1985) in njegovega naslednika »To Hell With the Devil« (1986).
Preverjena stvar. Preverjeno glasbeno okolje, preverjena glasbena izpoved. Stryper nikakor niso mogli usekati mimo. »Second Coming« ima v tem oziru prav vse. Vso bombastičnost, preneseno iz osemdesetih let v okolje nove dobe, na novo tehnologijo snemanja, za nove čase. Michael Sweet poseduje izjemno toplo, avtoritativno in ultramelodično vokalno držo, ki se z živopisano in razgibano igro kitar, zlasti fenomenalnimi solažami in prehodnimi okraski Oza Foxa, enkratno veže v unikatno izhodno učinkovino, ki je poznana kot šola Stryper hard rocka. Na »Second Coming« se nahajajo vse najbolj prepoznavne klasike, ki so ime Stryper v drugi polovici osemdesetih zacementirale na zemljevidu najbolj prepoznavnih predstavnikov krščanskega rocka. Seveda ne manjkajo nadobvezne vključitve hit singlov »Calling on You«, »Free« in »Honestly«. V novem glasbenem okolju novih časov še bolj intenzivno do izraza prihaja pridigarska plat skupine, ki se vključuje v refrenske napeve zborovskih multiharmonij. Le-te dajejo mestoma že skoraj občutek fanatizma gospelskih pevskih zborov, kar je izpostavljeno ne le v klasikah tipa »Makes Me Wanna Sing«, pač pa celo v novi »Blackened«. Da, na tem izdelku sta tudi dve povsem novi Stryper skladbi.
Ko smo pri novih dveh skladbah »Blackened« in »Bleeding From The Inside Out«, je potrebno izpostaviti občutek, ki preplavlja poslušalca, ko gloda material albuma »Second Coming«, in sicer, da so na oblikovanje aranžmajev obeh novih skladb vplivala spogledovanja skupine z materialom na prvih treh studijskih izdelkih. Zato zvenita kot izgubljeni pesmi iz le-teh. Odlični skladbi. Ne moreš jima dodati ali odvzeti ničesar. Kot takšni smelo napovedujeta prihodnji studijski album, saj bo le-ta poln odlik, v kolikor bodo Stryper uspeli zadržati trenutno dinamiko kemičnih procesov komponiranja in jo prenesti na snemalne trakove bodočega izdelka.
Komadi si sledijo kronološko. Začuti se postopni prehod iz zagrizenosti, na katero je delno vplival tudi ameriški speed metal bum z začetka osemdesetih, pa tudi poslušanje glasbe Judas Priest, v »purizem«, ki ga mnogokrat izraža durovsko zakoličena oblikovanost kasnejših skladb pompozno napihnjene pridige napevov (»Calling On You«).
Nova produkcija je ubijalska! V tem oziru, kot tudi v oziru same igre posameznih gradnikov Stryper glasbe, so te verzije klasik še boljše glede na originale. Michael Sweet in kompanija bi se 100% strinjali, da bi za takšno produkcijo, kot jo postreže na »Second Coming« denimo prenovljena klasika »Rock That Makes Me Wanna Roll«, tudi ubijali, v kolikor bi se ponudila priložnost za to, da novo tehniko snemanja lahko uporabijo v osemdesetih. Glasbeni puristi, ki jih zmoti vsaka zvočna dlaka, pa bodo nekaj časa poslušali le »Second Coming«.
»Second Coming« je izredno dobrodošla popestritev CD zbirke tudi za vse tiste, ki glasbe Stryper ne poznate, ne morete tako ali drugače priti do Stryper albumov, izdanih v osemdesetih, in ste predan ljubitelj ultramelodičnega principa v hard rocku. »Second Coming« torej prinaša odlično vpeljavo v svet Stryper glasbe. Nekakšen »best of« novo odigranih klasik pa upajmo, da daje po drugi plati skupini tudi krila, da ta naposled spravi od sebe tudi nov studijski album. Obeti so zelo dobri.
na vrh