Ob 25. obletnici delovanja skupine izide "Sea Of Light", 19. zaporedni studijski album. Gre za enega najboljših albumov, ki so jih Uriah Heep kdajkoli izdali v karieri in ga, v primerjavi z njihovim starejšim opusom, po kvaliteti mirne duše lahko postavimo ob bok albumov "Demons And Wizards" (1972), "The Magician's Birthday" (1972) ali "Firefly" (1977). Uriah Heep, ki so v letu 1995 obstajali v prenovljeni postavi že devet let in ob tem izdali vsega studijska albuma, so pretežno ohranjali svoje ime na rock zemljevidu s številnimi koncertnimi turnejami. Kakorkoli, skupina je v tej zasedbi zrasla v tem času na izredni čvrstosti in medsebojnem poznavanju.
Potem, ko "Different World" (1991), lahko označimo za le dober album, ki pa bi bil lahko še veliko boljši, je "Sea Of Light" v glasbenem smislu naravnost popoln album. Gre za 12. skladb, ki so perfektno oblečene od glave do pete. Nimaš jim kaj dodati, ne odvzeti. Vse klapa v najlepši možni simbiozi skupaj.
Tudi sama besedila prinašajo izredno zmes, ki se močno poglablja v iskanje ljubezni v sebi, dotika duhovnega, uporniško neupogljivo kaže s prstom na ujetnike konformizma, ki se podrejajo temnim silam političnih zajedavcev, sprijenih vojnih generalov ter ostalih moralno iznakaženih invalidov današnjega časa. Uriah Heep plasirajo svoja izročila v verzih to pot izredno prefinjeno, a v isti meri neverjetno lahko doumljivo. Edina prava pot do resnice je iskanje ljubezni v samem sebi. Kolikor je posameznikov, toliko je resnic. Tu trčimo na neposredno povezavo s skladbami The Wizard ("Demons And Wizards", 1972) ali Wise Man ("Firefly", 1977), kjer skupina išče luč v sebi.
"Sea Of Light" se začne z ognjeno nevihto Against The Odds, ki je stkana v zelo preprostem a neverjetno prepričljivem kitarskem motivu Micka Boxa, podloženim z gigantskim zvokom Kerslakeovih bobnov. Ko se vključi Bernie Shaw s svojim izrednim vokalom, ki pušča vsem skladbam samosvoj pečat in vdihuje magično atmosfero, ga ni trenutka, kateri bi te lahko odvrnil od istovetenja s pesmijo. V izhodnem delu je Boxu uspelo dodati nekaj neverjetno skladnih melodičnih solaž, ki razpihujejo visoko dramatično vzdušje prav do vrelišča. Album se nadaljuje z nagajivo Sweet Sugar uperjeno v posiljevanje z lažjo blagostanja, ki nam naj bi ga prinesel materializem. Skupina pošlje znova v dir svojega konja, ko pride na vrsto eden najlepših skladb, ki so jih spisali Time Of Revelation, ki bi lahko za šalo odprla album namesto Against All Odds. Skladba pripoveduje o raziskovanju samega sebe, spoznavanju samega sebe, o lepoti samo spoznanja, podobno izročilo nosita v nadaljevanju Spirit Of Freedom, kot tudi Love In Silence. Prepredena je z izrednim kontrastom Boxovih dramatičnih motivov, ki jih kontrastno oplaja sunkovito bobnanje Leea Kerslakea. Mistress Of All Time umiri sceno. Tu stopita v ospredje Bernie Shaw z izredno čutnim in sofisticiranim petjem, katerega odenejo v prelepo ogrinjalo Lanzonove klaviature. "Zeleni" jezik ekološke ozaveščenosti spregovori skozi še en komad, ki deluje skrajno dramatično, apokaliptično, kot Against The Odds. To je skladba Universal Wheels.
Fear Of Falling je ena najzanimivejših skladb albuma. Temelji na poudarjenem groove beatu, ki jo vodi preprost motiv Boxa na delay efektu iz vsega enega tona, pod njo pa jezdi progresivno lomljena ritem linija, ki daje "spotikajoč" občutek. Skladba je še toliko bolj posebna, saj glavni vokal na njej prispeva Trevor Bolder, ki ji vdahne obskurno temačen pridih. Odlična solucija skupine.
Album ne skriva dotika progresivnega. Je poln slikovitih pasaž, ki jo ustvarjajo klaviature ali kitara, kot tudi njun medsebojni pletež. Zelo učinkovito, za ušesa nezahtevno in natančno dodano, v pravšnjih odmerkih. Eden bolj progresivnih komadov, je definitivno Logical Progression, z izrednim duhovnim sporočilom, kot je denimo: "…odvrzi vse spomine, ki te razjedajo, kajti veš, da je ljubezen edina pot…". Kot naročena za njo je nastavljena ena najlepših skladb Love In Silence, ki v duhovni veri ne popušča, znova v ospredju z enkratnim pristopom Bernieja Shawa in orkestralnim dometom Lanzonovih klaviatur, kjer je poudarjen nad vsem klasični klavir. Love In Silence je najbolj progresivni komad plošče. Čvrsti hard rock prijem vrne albumu enkratni zmetalizirani Boxov riff skladbe Words In The Distance, ki je postal v vseh letih po izidu albuma del železnega repertoarja koncertnih nastopov skupine. Words In The Distance je eden najbolj žlahtno spisanih draguljev ne le albuma, pač pa celotne Uriah Heep diskografije! 11. skladba Fires Of Hell ohranja gromoviti zvok Boxovega riffa z Words In A Distance, album pa zaključi akustična Dream On, ki potrjuje vrhunski občutek skupine za tvorbo ubijalskih melodičnih kombinacij, z ujeto visoko drama atmosfero. Tu se Berniejev vokal še posebno iskri. Heep pristopijo tu z izredno mehkobo, ki tako zaključek albuma v čustveni intenziteti le nadgrajuje.
Kaj dela ta album tako poseben? Čvrst drama ambient, ki deluje visoko prepričljivo, žlahtna melodičnost z vsemi glavnimi motivi, kot tudi dodanimi "drobnarijami" (prehodne okrasne solaže). Tu so uporabljene melodične harmonije večglasnega petja, s katerimi kreira skupina vrhunce atmosfere v maksimalno dovršenih refrenih. Skladbe med seboj kvalitativno ne nihajo in so si povsem enakovredne. Nadalje je tu kristalna, silno kontrolirana, a hkrati eksplozivna rockovska produkcija, z odlično izpostavljenimi kontrasti med instrumenti, kar ustvarja izredno zvočno globino, slikovitost in dinamičnost albuma. Sea Of Light je eden tistih albumov, ki sodijo v zbirko CDjev slehernega pravega ljubitelja rock glasbe. Četudi Uriah Heep ne poznaš, je "Sea Of Light" zadetek, ki ob investiciji, razveseljuje poslušalca še dolgo, dolgo potem. Je vedno zeleni album s katerim lahko dolgo rasteš in eden najlepših albumov, ne le Uriah Heep kot skupine, pač pa celotnega zemljevida rock glasbe!
na vrh