Charlie Butter Fly je kočevski rockerski trio ki je izdal ob koncu leta 2014 svoj studijski prvenec z naslovom ‘’Še vedno živ’’. Za produkcijo albuma so se fantje obrnili k prekaljenemu Dejanu Radičeviću, sicer velikemu ljubitelju zasedbe Steel Panther, dejstvo, ki pa v primeru naših vrlih Kočevcev ni odigralo nobene bistvene vloge. Skupina deluje neodvisno, zato je album izdala v samozaložbi.
»Še vedno živ« dokazuje, da so Charlie Butter Fly močni songwritterji. Znajo postaviti komad! Enajst skladb nosi krepostno kombinacijo nažigaškega rockovskega trušča, ki zveni hreščavo razmazano garažno in pošvedrano ter pooseblja učinkovito graduirano stopnjevanje vzdušij iz dramatiziranih kitic v eksplozivne refrenske napeve. Punk premisa je zaznavna, zlasti zavoljo mračnega, srednje intoniranega možatega vokala, ki se odziva Morrisonovsko, obenem pa v kolikor iščemo primerjave pri nas doma, še najbolj potegne na Boruta Marolta iz zasedbe Niet. Slog in zvok kitarskih riffov mimobežno asociira celo na The Clash. Charlie Butter Fly uspevajo razvijati glasbeno špuro, ki avtorsko zaznavna, Kot samorastniki so v tem zelo uspešni in »Še vedno živ« zagotovo posega po pedigreju glasbenega posebneža. Skupna razvija tudi lepo mero muzikalične vsebine v skladbah, v takšnih trenutkih se obrne tudi vzdušje, kar vzdržuje razvoj dogodkov v visoki napetosti!
Na albumu je zaznavna pripadnost skupine starim rock zasedbam (The Clash), zaznavni so ščepci bluesa, igra je samozavestno kompaktna, zaigrana na prvo žogo, brez naknadnega studijskega olepševanja in kičeraja, naravnost v obraz, brezkompromisno n odrezavo. Kitara večkrat uporablja mastni vah-vah efekt s čimer pokrije več prostora v ozadju zvočne slike (spremljava). Očitno je kemija med trojico prava in ekipa, ki jo tvorijo Klemen Kirašič (kitara, vokal), Tadej Kirašič (bobni) in Miha Rupnik (bas kitara), razvija pravi kemični rock'n' roll revolt.
Fantje znajo biti v besedilih tudi izjemno sarkastični, če ne kar ironični in znajo s svojo hduomušnostjo človeka do solz nasmejati. Skratka vse kar rabi dobro zapakirana rock'n' roll petarda, ki udari naravnost v čelo blesavo, obenem pa navdaja z občutji, da dejansko ne veš kam bi skupino pravzaprav vtaknil, kar je zelo dobro. Razvijajo namreč lastno prepoznavnost.
Le en nasvet. Skupina se definitivno še kali, čeprav je našla svojo glasbeno usmeritev že v iztočnicah kariere, na čemur lahko varno gradi in se razvija dalje. Upajmo pa da se bodo Charlie Butter Fly v prihodnje odločili uporabljati v besedilih striktno le slovenske verze. Zagotovo govorijo prav dobro angleško, v to ne gre dvomiti, a petje in metrična raba angleških verzov je docela obupna kar je škoda, saj tudi skladbe v angleščini sicer razvijajo pravo mero rockovske potence in zajedljivosti, vendar pa v iztržku teh komponent, ne pridejo niti ob bok skladbam, ki so odpete v slovenskem jeziku!
»Še vedno živ« izziva sicer mračno, a je odigran srčno in predano veri v rock'n' roll. Učinkuje kot koncertni album, Charlie Butter Fly razvijajo na njem svoj prepoznavni glasbeni dosje, ki je sicer tipsko slovensko-kočevski. Če že iščemo nekakšne vzporednice za lažjo orientacijo, s čimer lahko seveda delam skupini krivico, povleče atmosfera in muzikaličnost občasno na skupine Niet, pa tudi Dan D, pa tudi starejše (punk) rock zasedbe južno od Kolpe, ki se jih spominjamo iz časov naše nekdanje skupne države.
na vrh