Martin, Tony: Scream

To je šele drugi solo album legendarnega pevca Black Sabbath, vendar pa je ta odlični pevec, vseskozi aktiven v drugih projektih (Rondinelli, The Cage, Giuntini Project,…).

"Scream" je odličen album! Špica! Resnično zveni živo strupeno in nam prinaša tisto kar bi prinašal verjetno naslednik Black Sabbath albuma "Cross Purposes" (1994). Riffi so debeli in surovi! Ustvarjajo masivni zvok Za kitare, ki jih v večini odigra na albumu Tonyjev sin Joe Harford, seveda ne moremo pričakovati popolnega Iommi zvoka, a so odigrane na za "Scream" zahtevanem nivoju! Torej ne le, da je "debeli" riffing popolnoma prepričljiv, pač pa tudi sam zvok kitar na "Scream", ki je rušilen dovolj, za hard rock album Martinove branže oziroma, kot že rečeno, za "Cross Purposes" naslednik!

Prvi komad Raising Hell je popolno oživljanje eighties Sabbath in ima v beatu uporabljeno linijo, ki jo odigra v celoti pokojni bobnarski čarovnik Cozy Powell. Ta Cozyjev posnetek je našel na zaprašeni polici Tony Martin v svojem studiju. Pripada enemu izmed njunih davnih skupnih jammov. Bobne skozi šploščo odigra neverjetno prepričljivo prav Tony Martin, kar potrjuje njegov talent multi-inštrumentalista. Bitter Sweet je pravzaprav preskok na uporabo riffov, ki jih je tudi Iommi skladal še skupaj z Ozzyjem. Vsa razlika je le ta, da je na vokalu sedaj Martin. Vrhunec plošče je nedvomno naslovna pesem Scream z odlično visoko vibrantno atmosfero, kjer izstopa srednji inštrumentalni del, v katerem se iskri hitra solaža zlobno obskurne melodije na električni violini. Izreden je tudi zaključek albuma s Field Of Lies, ki spominja "na hitro" na Black Sabbath pesem Shinig, ki jo je npr. Martin pel na avdiciji leta 1986 pred priključitvijo k Black Sabbath.

Klaviature je odigral Geoff Nicholls (ex-Black Sabbath)! Zlasti je opazna vrlina skladanja in sodelovanja med Nichollsom in Martinom v pesmi Surely Love Is Dead, ki nosi fantastično klasično hard rock riffovsko melodijo, objeto v "hamond" zaveso! Plošča je raznobarvna sestavljanka z vsemi odlikami, ki jih pričara vokal Tonyja Martina. Po vseh letih z nezmanjšano močjo. Martin je pustil Nichollsu vidnejšo vlogo pri igranju klaviatur znotraj skladb, v primerjavi z Nicholsovo udeležbo na Black Sabbath albumih.

Lahko rečem, dobrodošel doma stari dobri Tony! Na svojih tleh, s svojimi idejami in svojo skupino. "Scream" je prava osvežitev rock scene in še več. Je pravzaprav dopolnitev hard rock scene in zapolnjuje kamenček v mozaiku odkar ni več tistih imenitnih Black Sabbath, katerih del je bil tudi Martin! "Scream" bo všeč vsem, ki pogrešajo obstoj Black Sabbath v vseh inkarnacijah brez Ozzyja na vokalu! Torej ljubitelji pravega klasicizma v hard rocku, v hard rocku, ki je odet v pravi mračni feel, ki ga Martin očitno zelo obvladuje in jezik katerega se je naučil v službi pri Black Sabbath več kot prepričljivo, nikar ne zaobidite te plošče!