Radio Jam je celjska hard rock in rock'n'roll zasedba štirih žrebcev željnih dobrega žura. Nastali so pred dvema letoma, niso pa fantje nikakršni zelenci, saj že posedujejo nekaj kilometrine predhodnih glasbenih udejstvovanj. Štajerski konec je bil vedno valilnica zelo solidnega in kakovostnega rocka. Od tam prihajajo denimo med drugim tudi Šank Rock ter Chateau. Radio Jam, kot glasbeniki nove rock generacije, pa hodijo spretno po stopinjah zapuščine slovenskega rock'n'rolla.
Na prvencu »Shwitoris« je deset skladb, ki so zapisane navdihovanju nad prominentnimi glasbenimi imeni iz sveta rocka in rolla, vse od sedemdesetih pa tja v osemdeseta, zvenijo pa Radio Jam ob tem tipsko slovensko, za kar je odločilna raba slovenskega jezika v verzih. Vokalna metrika jim gre dobro od rok, skladbe pa vzdržujejo posledično vse po vrsti, všečno pretočnost in poslušljivost.
Radio Jam sicer ne izumljajo tople vode, na ta komentar pa bi tako ali drugače odgovorili z: »Saj je že vse izumljeno!« No v tem ne bi bili edini. Vsekakor pripadajo komercialno »arhaičnem« žanru, ki pa nikdar ne bo izgubil svoje aktualnosti. Dejansko gre v tem primeru za revitalizem, vrste retro-nostalgije, pa vendar skladbe zapisane izvornemu rockovskemu izročilu, ki je igran srčno, z jajci, brez kiča in lišpa, v všečno organsko zvočno toplino. Seveda je vtkana občasno vanje tudi blues komponenta (Ka ti bom delau). Skladbe delujejo kompaktno ne le v smislu aranžiranja, pač pa tudi v smislu izvedbe, saj je občutek, kot da bi bile zaigrane v studiu po principu koncerta. Ta žar in fokus ter radost in veselje do glasbe, ki ga občutiš v dejanjih kvarteta na tem albumu, je dobra protiutež generičnosti in ustaljenim šablonam ter formam, že premnogokrat slišanih ter preizkušenih v siceršnji reciklaži mnogoterih izvajalcev mlajše generacije, to je tiste iz post-pionirskih časov rock'n'rolla.
Fante premetava od adrenalinskih in testosteronskih prebitkov in to se zrcali v energiji ter vibraciji kompozicij, še posebej pa v dražljivih besedilih, v katerih četvercu vseskozi kuštra domišljijski svet poredna neotesana črna žrebica. Tipični produkt mokrih moških sanj. Vsekakor pa se drži vse te izvedbene energije ter poezije, prava mera sarkazma in črnega humorja. Fantje torej nenehno obračajo stvari na hec, četudi je v taistem hecu zavita lepa bera bridke resnice.
Pobalinstvo je torej tu, na kar namiguje že sam motiv naslovnice albuma, ki spominja na naslovnico enega najboljših albumov celotne The Who diskografije (»Who's Next«). Upajmo, da zmorejo fantje pri oblikovanju naslovnice naslednika studijskemu prvencu, le nekaj več sebi lastne domišljije. Kot povedano. Zabaven, kakovosten rock'n'roll izdelek v režiji potentnega in dokazovanja željnega kvarteta, ki je razvojni glasnik novih časov slovenskega hard rocka, pri čemer ni težko ugotoviti, da pravzaprav, nehote in nevede, vzdržuje v našem geografskem prostoru vrste status quo rigidnosti. Vrata na oder so odprta! Zaželimo skupini torej čim več koncertov.
Radio Jam - Fatalka (uradni avdio zapis):
na vrh