Brazilska metal ikona Max Cavalera nam je zopet postregel z novim albumom! Imenoval ga je »Savages«. Naj omenim, da so Soulfly Maxova skupina, katere začetek sega v leto 1997,. Max je Soulfly ustanovil po svojem odhodu iz Sepulture. Diskografija Soulfly zajema tako po novem skupno devet studijskih albumov, ki se, ko jih postavimo pod drobnogled, med seboj lahko opazno razlikujejo. Če so Max in tovarišija na začetku žanrsko žgali bolj hardcore metal, kateremu so dodali tudi tribalne ritemske vložke, pa tudi reggae vložke, so se kasneje zvokovno z vsakim albumom bližali bolj thrash groovie ritmom in se s komadi približali zvoku Sepulture med albumoma "Arise" in "Roots". Od prejšnjega albuma "Enslaved" je minilo zgolj eno leto in v večini primerov so albumi bendov, ki sledijo v izdajah drug drugemu v vsega enoletnem presledku, podvrženi nevarnosti samo-repliciranja. Hitro se lahko znajdeš v artistični pasti, kar pomeni v ustvarjalnem oziru glede na tvoj pretekli opus, opazno nazadovanje. Razen, če si slučajno tisti redki srečni glasbeni genij, iz katerega navdih dnevno kipi.
"Savages" ponuja deset skladb in se konča v slabi uri. Vsa zgodba novega albuma se začne s komadom Bloodshed, katerega uvod zaznamujejo le goli udarci bobnov. V ozadju se jim kmalu priključi zvok siren, kasneje pa se prične skladba razvijati v »doom metal« maniri. Alternacija med počasnimi in hitrejšimi ritmi je povezana z melodičnimi kitarskimi linijami, pa tudi prehodnimi solažami. Zanimivost v komadu pa je ta, da ga Max odpoje v duetu s sinom Igorjem. Da, prav ste prebrali. Prvi gostujoči vokalist na albumu je namreč Igor Cavalera Jr. Od tu dalje pa album oživi in se razvija v maniri zbližani s karakterjem thrash metal žanra. V tretji skladbi albuma imenovani Fallen, se v vlogi gosta na vokalu pridruži Jamie Hanks iz skupine I Declare War. Growl vokal, nižja uglasitev kitar ter vključevanje dvojnega bas pedala, pa so uporbaljeni na način, da dobiva skladba obrise death metala, s čimer je mogoče vleči vzporednice s prejšnjim albumom "Enslaved". Ayatollah of Rock 'N' Rolla velja za »groove« skladbo, kjer so uporabljeni čisti vokali tretjega gostujočega vokalista Neila Fallona (Clutch). Skladba ne predstavlja artistične posebnosti, sestavljena pa je iz štirih različnih ritmov, ki jih skupina s kitarsko solažo vred, naniza v sedmih minutah in pol. Album razgiba v nadaljevanju Master Of Savagery. Ritmično in struktirno velja za zelo dobro skomponiran komad. Predvsem izstopa v tej skladbi delo bobnov, ki ga zaznamujejo hitre menjave ritmov, prehodnih pasažah pa z delom mojstrsko zapolnjuje delo kitar. Kot šesti komad po vrsti sledi Skaldbi Spiral in This is Violence se razvijata pravzaprav identično, v oziru rabe ritmov, pa se opirata na rešitve izkazanae v skladbi Master of Savagery. Na skladbi K.C.S. gostuje na vokalu Mitch Harris (Napalm Death). Skladba leži na nekaj odličnih kitaskih frazah, vseeno pa Mitchevi kriki ne prinašajo presežkov v skladbi, prav tako pa zvodeni njen izrazni domet v zaključnem delu, kjer se skladba v idejnih rešitvah ne premakne nikamor. El Comegente vsebuje besedilo v portugalščini, vodilni vokal pa prispeva v skadbi tudi basist Tony Camposa. Komad je na začetku bolj udaren, v izhodnem delu pa se v obliki »jamanja« intsrumentalno zaključi. Udarni zakluček allbuma prinaša skladba Soulfliktion, ki se po markantnem riffu izkaže v tem oziru za odlično izbiro. Cannibal Holocaust pa velja za definitivno najhitrejši komad albuma "Savages" in eden boljših trenutkov novega albuma..
Generalno gledano je album "Savages" album kakkovostnega nihanja. Kitare so v produkciji opasane z zahtevano mero znane "Soulfly rušilnosti", pa tudi vodilne linije v pasažah so v zvočnem miksu jasno konkretizirane. Po drugi strani, pa činel v produkciji skorajda ni mogoče zaznati (slišati). Glede na izkazano brutalnost in »groove« predhodnika "Enslaved", caplja "Savages" kar nekaj korakov za prejšnjim albumom. "Savages" vsekakor ne skriva dobrih trenutkov, kot so Cannibal Holocoust, Fallen in Soulfliktion, vendar pa strutkura skladb preostanka albuma v kakovostnem oziru ne dohaja citiranih treh skladb. To je velika škoda, saj bi lahko "Savages" dostavil vrhunsko Soulfly ploščo. Nosi namreč potencial. Album zagotovo ni slab, vseeno pa smo od Maxa in Soulfly navajeni prejemati boljše izdelke. Glede na vse izkušnje, ki jiih poseduje Max je jasno, da nad Soulfly še zdaleč ne gre obupati. Na "Savages" je vredno gledati, kot na manj uspešen Maxov studijski eksperiment. Prepričan sem, da bo Max v prihodnosti serviral množicam nove studijske izdelke po znani Soulfly formuli, v kateri se je vselej najbolje znašel.
na vrh