Santana so ena izmed tistih sila redkih, legendarnih rock skupin, ki so zaradi pionirskega dela pri odkrivanju novih, tedaj še neraziskanih glasbenih področij, kot je v njihovem primeru združevanje latino glasbe in klasičnega rocka, postale svetovni fenomen praktično že od samega nastanka. Njihov istoimenski prvenec je izšel v poznem poletju, leta 1969, ko so se vsi tisti, ki so se udeležili legendarnega Woodstock festivala, kjer so slišali skladbo »Soul Sacrifice«, že dobro zavedali s kako nadarjenimi in inovativnimi glasbeniki imajo opravka.
Santana, sestavljeni iz karizmatičnega poglavarja, kitarskega virtuoza mehiškega rodu Carlosa Santane na kitari in vokalu, Gregga Roliea na klaviaturah in vokalu, Davida Browna na basu, Michaela Shrievea na bobnih ter Josea Areasa in Mikea Carabella na tolkalih, so uspeli že na svojem istoimenskem prvencu, preprosto imenovanemu »Santana«, ustvariti temperamentno mešanico tradicionalnih latino ritmov pod vplivom Chicano mehiško-ameriške glasbene kulture ter udarnega rocka, kar je bila unikatna mešanica, ki je s svojo 'eksotičnostjo' tedaj v hipu osvojila večino zahodnega sveta in za vekomaj spremenila zgodovino rock glasbe.
Na posameznih »Santana« stvaritvah se zlahka sliši, da so bili originalni Santana jam band, ki je užival v kovanju obsežnih improvizacij, tako da nikakor ni presenetljivo, da večino materiala na albumu zaseda inštrumentalna glasba z močnim poudarkom na melanholičnih Carlosovih kitarskih improvizacijah, Roliejevih masivnih orglarskih plasteh in razgibanih tolkalih. Na predlog tedanjega menedžerja se je band odločil na albumu izdati nekoliko bolj kompaktne verzije posameznih kompozicij, vendar so te vseeno zadržale močno improvizacijsko noto.
Z vsemi inštrumentalnimi žavbami prepredeni latino rocker »Waiting« predstavlja izjemno temperamenten uvod v album in imeniten začetek obsežne studijske kariere te legendarne skupine oziroma Carlosa Santane. Slednji je s svojimi nabrušenimi kitarskimi variacijami in pasažami že na otvoritveni skladbi v centru pozornosti. Vseeno pa pri kreiranju razgrete atmosfere na podlagi latino ritmov v režiji izjemno barvitih tolkal ter pri merjenju virtuoznih moči za njim prav nič ne zaostaja klaviaturist Rolie, ki na slehernem koraku navdušuje s svojimi orglarskimi mojstrovinami. »Evil Ways«, katerega je originalno napisal jazzovski kitarist Clarence 'Sonny' Henry, je postal njihov prvi veliki hit single. Besedilo govori o nestanovitni ženski, ki zanemarja svojega ljubimca na račun svojih najljubših prijateljic. Hudomušna kitarska fraza je podložena z zibajočimi se ritmi tolkal, pri čemer posebno atmosfero ustvarja Roliejev neutolažljivi vokal ter njegove vznemirjene orglarske pasaže. Carlosova zaključna kitarska pasaža pa je res pravcati balzam za dušo.
»Shades of Time« ima nekoliko bolj eteričen utrip, medtem ko poleg barvitih vokalnih harmonij še posebno navduši izjemna Shrievejeva bobnarska kombinatorika, medtem ko o kitarskem čudodelniku tokrat niti ne gre izgubljati besed, saj je pojem improvizacijske perfekcije. Carlos morda res ni bil nikoli najboljši ameriški kitarist je bil pa zagotovo (in je še vedno) najboljši ameriški kitarist mehiškega rodu. Na inštrumentalu »Savor« se izkažeta predvsem oba tolkalista, ki ustvarita izjemno vroče vzdušje v okviru latino ritmov, medtem ko Rolie vnovič ustvari zagonetno in obenem vročekrvno improvizacijo na Hammond orglah.
Mavrični inštrumental »Jingo«, priredba skladbe »Jin-go-lo-ba«, katero je v originalu izvajal nigerijski tolkalist Babatunde Olatunji, sodi med najbolj prepoznavne Santana zimzelene, sicer pa so ga kasneje priredili še James Last in Pierre Moerlen's Gong. Razburkani ritmi eksotičnih tolkal so tu prepojeni z večplastnimi orglarskimi pasažami, medtem ko 'šaman' ustvarja svojo kitarsko magijo z nadvse domiselnimi improvizacijami, ki še dandanes ne nehajo navduševati. Posebno dimenzijo tej klasiki in drugemu singlu z albuma vnesejo tudi izjemne spremljevalne vokalizacije.
Na udarnemu latino rockerju »Persuasion« se na glavnem vokalu spet izkaže Gregg Rolie, medtem ko Carlos tokrat ustvari nekaj nadvse temperamentnih blues pasaž, ki se na slasten način prelivajo z mogočnimi orglarskimi plastmi. Na latino jazz rock fusion inštrumentalu z naslovom »Treat« Carlos in njegova tovarišija, predvsem prek subtilnih klavirskih aranžmajev, demonstrirajo tudi svoj posluh za elemente jazza, ki pa bodo prišli precej bolj v ospredje na prihodnjih albumih. Carlosova melodična kitarska solaža je vnovič čista poezija za ušesa, medtem ko Rolie na slehernem koraku demonstrira svojo klaviatursko raznovrstnost. Melanholično obarvani »You Just Don't Care« vsebuje skorajda trdorockersko kitarsko frazo, medtem ko besedilo, katerega Rollie odpoje s prav posebnim žarom, predstavlja še eno sentimentalno izpoved o zlomljenem srcu.
Santana so si pozornost javnosti prvič prislužili z nepozabnim inštrumentalom »Soul Sacrifice«, enem izmed vrhuncev Woodstock festivala, ki je zaključna in obenem tudi ključna kompozicija na njihovem prvencu. Ena najbolj znanih klasik Carlosove virtuozne druščine je zaznamovana z garaškim delom obeh tolkalistov in fantastično bobnarsko solažo Mikea Shrieveja, medtem ko Roliejeve šelesteče variacije na Hammond orglah utrejo pot Carlosovim navihanim pasažam, kar v kombinaciji ustvari fantastično atmosfero sredi katere si roko podata glasbena svetova obeh Amerik. Omeniti je potrebno, da so bili Santana v času, ko so »Soul Sacrifice«, eno prvih stvaritev svoje kariere, zaigrali na Woodstock festivalu praktično popolnoma neznan, obskuren band in so tako rekoč čez noč postali velike zvezde in ljubljenci občinstva. Na ponovni, CD izdaji albuma iz leta 1998 se nahajajo tudi tri skladbe, ki so bile odigrane na prej omenjenem festivalu; »Savor«, skoraj 12-minutna verzija »Soul Sacrifice« in »Fried Neckbones«.
Santana, pod vodstvom neuklonljivega kitarskega šamana Carlosa Santane, so že z istoimenskim prvencem dodobra pretresli glasbeni svet, saj so s svojim latino rock fusionom ustvarili nekaj popolnoma novega, tako da ni presenetljivo, da je ta album predstavljal velik artistični in komercialni uspeh. Glasbeni pionirji Santana, prvotno nadvse trden kolektiv, so tedaj močno verjeli v svoje poslanstvo in njihov žar pri povezovanju dveh različnih glasbenih svetov je moč čutiti na sleherni skladbi tega še dandanes nadvse imenitnega in vplivnega dosežka s katerim je Carlos nadvse uspešno postavil temeljni kamen svoje veličastne kariere.
na vrh