Rodoljubac se vračajo! Po albumu »1713« (2008) z novim in skupno tretjim studijskim albumom .To kar je napovedoval EP »Terrapija šoka« (2014), potrjuje torej novi dolgometražni dosežek skupine z naslovom »Rodoljubac«. Ko se sprehodiš skozi material novega albuma ni potreben Einstein, da prideš sam do spoznanja, da ponuja novi album s trinajstimi skladbami (in dvema dodatnima) izredno goščo informacij, kar potrjuje, da ostajajo Rodoljubac, kot ena najdlje delujočih rock'n'roll zasedb na slovenskem, neverjetna skupina, ki se sicer drži okovov stare šole punk rocka, kot so ga varili Slovenci v svojih svetlejših časih, vendar pa ob tem svoje žanrsko izhodišče nenehno razvija in ga nadgrajuje. Pravzaprav so v tem oziru Rodoljubac do neke mere vseskozi progresivni. Artistično napredujejo, njihov artizem pa je sposoben ob osnovni punkovski rock'n'roll premisi, vzdržnosti do drugih žanrov (blues, stoner, hc punk, celo metal), kot tudi integracije več ritmičnih obratov na eno skladbo. Slednja opazka velja zlasti za novi album, saj je prihod bobnarja Roka Peršolje prinesel pravo spremembo v izhodni podobi albuma, ki tolikšne točkovne razgibanosti brez tehnične podkovanosti Roka, zagotovo ne bi dosegal.
Rodoljubac ostajajo sicer v prvi vrsti še vedno punk rockerji, saj je vseskozi z nami tudi tokrat nezamenljivi in pečatno predirljiv vokal Damirja Mraka, poln jedke, pikre in z žolčnimi izlivi prežete poezije absolutnega vzdigovanja sredinca proti sistemu, ki krade posameznikom identiteto in jih barva v sive in ubogljive miši. Tu je vključevanje zborov, ki spominjajo na rjovenje uličnih tolp, neposredna, garažno slečena, podrto distorzirana, a mastno zvočna kitara, ki reže divji in umazano pankrtski rock'n'roll stampedo (v ubranih riffih večkrat poltonsko odsekano zagledana) ter konec koncev kup koračniških maršev, ki jim je zapisana brezkompromisna ritmična ihta.
Srednje pasaže, to so »mid-eight« deli skladb, so večkrat podvržene motivskim modulacijam, fantje vselej poskrbijo za izvrstno doziranje teh delov skladb s kitarskimi solažami, implantacijo izvrstnih bobnarskih prehodov, kjer je tudi Domnova debela basovska linija rožljavo izpostavljena in zvočno kontrastira podobo skladb z iskanjem melodične razgibanosti. Davor Mrak velja za neverjetno pronicljivega kitarista. V srednji pasaži zaigra zapored tudi po dve (ločeni) solaži. Govorim o pravih kitarskih solažah kitarista, ki natanko ve kaj pomeni kitarsko soliranje in ne npr. o polminutnem vztrajanju na eni struni in treh površno zaigranih tonih (kar bi punk sicer brez težav in z lahkoto sicer prenesel). Tudi ti elementi prinašajo k zgodbi o Rodoljubac značaj »naprednega«, to je »progresivnega« punkrocka.
Učinek je? Edinstven, unikaten, hipoma prepoznaven. Lahko rečen samoraslo samonikel. Album seva karizmo, ki s svojo pronicljivo in edinstveno art kulturo zadržuje skupini mesto kultnih kraljev alternativnorockovskega podtalja Severne Primorske. Niti ne pretiravam če rečem, da so danes Rodoljubac živi punkovski rock 'n' roll relikt iz časov stare šole, ko so že davno tega potonili Hic Et Nunc, Dicky B. Hardy. Pronicljivosti v sporočilih jim ne manjka, še manj izvedbene ihte in togote. Rodoljubac streljajo s polnimi jajci in niti za hipec ne kradejo časa poslušalcu, saj im je jasno, da se iz "kurca ne da narediti kozolca". So prizemljeni krik malega človeka obrnjenega proti mašineriji absolutne kontrole, ki ti ponuja »varnost« v zameno, da mu prodaš dušo. In da ne bo pomote. To glasbo ustvarjajo danes fantje. ki so krepko prestopili štirideseta in ne dvajsetletni mulci od katerih bi pričakoval takšno glasbeno pozo in sporočilnost (kar je utopija saj je rock na slovenskem zgodba imenovana »game over«, ki le še tiho ugaša in izginja iz našega okolja).
Album »Rodoljubac« ne prenaša afnarije, šminke, kozmetičnega lepotičenja. Kvartet je neverjetno izkušen in natanko ve kaj hoče, zato se čvrsto oklepa svoje glasbene filozofije tudi na novem albumu Ob tem igrajo Rodoljubac izvrstno. Gre za štiri odlične glasbenike, ki se neverjetno dopolnjujejo in v učinkih realizacije idej izpolnjujejo. Treba je imeti v uvidu, da je bil ta album posnet po vzoru koncertnega nastopa v sobi, oziroma studiu kjer so snemali Rodoljubac komade večinoma v enem zamahu (enem poizkusu, »in one take«).
Z eksperimentiranjem, ki za kariero skupine nikakor ni več tuje, se Rodoljubac v najzanimivejših točkah to pot obregnejo npr. v psihadeličnemu rock'n'rollerju V sobi je miš celo mimobežno ob košček karizmatičnosti legendarnih Buldožer. Lucidnosti in neprikritega sarkazma skupini tudi to pot ne primanjkuje in z njo je album obilno založen. Zlasti zanimiva je zaključna točka albuma imenovana Zbogom orožje, ki kreira v svojem mračnjaštvu celo obrise, ki bi lahko v neki drugi zgodi zarisali okvirje doom metala.
Znova je bend dostavil ogromno glasbe. Trinajst regularnih skladb in dva bonusa. Očitno fantje čutijo, da bo do naslednjega albuma preteklo znova veliko vode, pa so zbasali na »Rodoljubac« prav vse kar so ustvarili v zadnjem času in se jim je znašlo pri roki. In neverjetno. Dolgih in krepkih 65. minut glasbe, kolikor jo najdemo na albumu, niti za hip ne utruja in ne dolgočasi. Ne le da govorimo o idejni in strukturno sila všečni razgibanosti skladb, pač pa tudi o veliki izvedbeni vrednosti, kot tudi o albumu z izredno izpovedno karizmo kar se same poezije tiče. Bend znova spretno kupčuje tudi z besedili v srbskem in hrvaškem jeziku, kar njihovi glasbeni pozi oziroma značaju že od nekdaj neverjetno godi.
Če iščete pristnost in odgovor na vprašanje kaj je to pravi punk rock'n'roll v najčistejšem pomenu te besede, potem se morate nujno obrniti na album »Rodoljubac«. Še prekleto dobro vam bo prečistil sluhovode do krvavenja iz ušes! Sveta jeza pristne energije stare dobre šole punk rocka torej živi neprikrito dalje! In če je recimo Ljubljana podlegla že davno tega korporativni šminkeriji ali pa pada na neke modne kvazi štose odkrivanja višjih intelektualnih sfer »post-punkovskega« (ojej - »drone«) brnenja na dveh tonih, ki sta zvočno zmanipulrirana na časovno enoto pol ure, se posoški puntarji še zlepa ne bodo predali ali odrekli prvinskosti punk rockovskega izročila.
Rodoljubac - Zbogom orožje (uradni video):
na vrh