Avstralski pevec in avtor Rick Springfield je za uspeh potreboval precej časa, če bi začenjal danes v času instantne prepoznavnosti, pa bi hipoma zaslovel že zaradi svojega obraza. Vendar gre pri njem za predanega ustvarjalca, kateremu je najbolj pomembna glasba. Skozi kariero je vešče krmaril po razburkanih vodah šovbiznisa, največje uspehe pa zabeležil v prvi polovici osemdesetih, a kljub temu vzdržuje zgledno glasbeno pot. Naslov plošče Rocket Science sicer nekaj pomeni, vendar ne tega, kar hoče sporočiti Springfield. To besedno zvezo povezuje s tem, da ustvarjanje dobrega poprocka ni velika znanost in da gre predvsem za pozitivno zabavo. Največje uspehe je dosegal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je s kopico uspešnic krojil vrhove lestvic. Med njimi so bile Celebrate Youth, Human Touch, Love Somebody, State Of The Heart, prejemnica grammyja Jessie's Girl in druge. Springfield je zna napisati prijetno melodijo, ki jo oplemeniti z zanimivim besedilom. Mnogokrat je končno podobo glasbene ideje izpilil ob pomoči sodelavcev, na Rocket Science je v strukturi elementov skladb povsem predvidljiv, a v vsako zna vstaviti kaveljček, ki zadrži poslušalčevo zanimanje. To je lahko melodija, neobičajen akord, ki razbije predvidljivo glasbeno potovanje, morda verz ali izbira inštrumenta. Rick Springfield je umetnik od glave do pete. Poleg igralske in glasbene kariere je tudi avtor nekaj knjig, tudi cenjene avtobiografije Late, Late at Night…: A Memoir, ki je izšla leta 2010. Videli smo ga tudi v filmu o slavnem snemalnem studiu v dolini San Fernando v Kaliforniji Sound City, kjer mu je slavo pel Dave Grohl iz Foo Fighters, s katerim ustvarjata novo glasbo.
Ricka Springfielda je tokrat odneslo v zvoke countryja, kar je morda za stare oboževalce presenečenje, a glasba je v večini skladb popolnoma spodobna. Za razliko od dveh temačnejših albumov izpred desetletja je tokratni presenetljivo sončen in svetel. Za rockerja v njegovih letih je to precej pogumno, vendar se Springfield ne da motiti. Na plošči so pomagali člani njegove koncertne ekipe, nekateri prijatelji iz Nashvillea, basist Matt Bisonette in kitarist Tim Pierce, ki sta mu pomagala že na nekaterih prejšnjih ploščah. Rick Springfield je veliko glasbe napisal na turneji, saj vsako leto še vedno odigra okrog sto koncertov, mnogokrat nastopa v istem večeru s svojimi sodobniki, kot so na primer Loverboy in The Romantics. Springfield na Rocket Science obdeluje različne tematike. Rockerska Light This Party Up je ostala neuporabljena ob sodelovanju v filmu Ricki & The Flash, kjer je igral ob Meryl Streep. Skladbo Down pa je napisal z Jayejem Marcusom iz country skupine Rascal Flatts, in govori o svetosti ljubezenske zveze, v That One poje o strtem srcu, ljubezni se dotika tudi v Let Me In. Pozitivistična je We Connect, v kateri pravi, da se moramo ljudje povezati kot družba in ne živeti vsak zase, sicer nam bo zelo težko.
Rick Springfield je perfekcionist in ni nikdar zadovoljen. Meni, da njegova strast in energija prihajata prav iz tega dejstva. Plošča Rocket Science je pogumna, skladbe so kratke, kar jim daje še dodatno svežino. Zaradi countryjaških vložkov se sliši sveže in moderno. Sicer ne povsem tipična plošča še vedno kaže Springfieldov zbadljiv pogled na svet in kanček upanja za vse, ki se v blodnjaku življenja ne znajdejo najbolje.
na vrh