Evo ga. Tu je še 27. studijski album legendarnih japonskih hardrockerjev oziroma klasičnih heavy metalcev Loudness, imenovan »Rise To Glory«! Glede na sam naslov, prinaša nekakšno renesanso, prebujenje, pomladitev skupine. A gremo po vrsti. Najprej nekaj uvodnih iztočnic za vse, ki nemara skupine ne poznate dovolj dobro. Z Loudness ne gre češenj zobati. Veljajo za eno ajpomembnejših klasičnih heavy metal skupin, kar jih je dala Japonska v osemdesetih. Recimo, da so skupaj z Anthem in Japan X, Loudness zastopali nekakšno »sveto trojico« metala na Japonskem. V postavi z zagotovo najboljšim kitaristom svojega časa in generacije, to je izvenserijskim kitarskim herkulom Akiro Takasakijem, po katerem so se zgledovali takšni kitaristi, kot sta med drugim Paul Gilbert (Mr. Big, solo) ter Marty Friedman (solo, ex-Megadeth).
Skupina se je leta 2001 združila v klasični postavi in od takrat skoraj ne mine leto, da Loudness ne bi izdali studijskega albuma. Zakaj recenziramo potemtakem šele »Rise To Glory«? Ker je skupini končno uspelo šele sedaj prodreti občutneje na evropski trg in skleniti pogodbo z earMUSIC Records, da izda ta album tudi na tleh stare evropske celine. Ne glede na to, da so najboljši časi oziroma recimo kar zlasti časi skupine davno tega za nami, pa novega dosežka nikakor ne gre jemati z ravnodušjem, ali ga kakorkoli grajati. Vzdržuje namreč energijo in esenco komponiranja post združitvene ere, ki se pač prenaša iz albuma na album od leta 2001 in obenem prevaja tudi edinstveno repoznavni karkater skupine, ki je bil definiran še v zlati dobi osemdesetih.
»Rise to Glory« prinaša torej sveženj dvanajstih novih točk, ki zadržujejo visoko kakovost in ustvarjalni žar ter obenem prepoznavni karakter skupine v zrelih letih delovanja. Vsekakor so postali Loudness na zrela leta prizemljeni, v komponiranju izvabljajo v svojih skladbah znatno večjo mero mrakobnosti , ob vsem tem pa ne skoparijo v besedilih niti z družbeno kritičnostjo (Why And For Whom?), česar se niso ogibali niti v osemdesetih.
Loudness so skupina, ki je skozi dolgoživo kariero v glasbenem oziru preizkušala marsikaj. Na albumih iz devetdesetih let se je močno naslanjala na takrat popularni grunge, glasba jev tistem času dobila celo primesi svetovne glasbe. Po reinkarnaciji klasične postave seveda zvenijo Loudness znova stilsko in energetsko znatno bliže osemdesetim. Vseeno dosegajo skladbe tudi na albumu »Rise To Glory« med seboj znatno mero variabilnosti. Po mističnem uvodu z 8118 se album sunkovito povzpne z zaporednima rušilnim katalizatorjema Soul On Fire ter I'm Alive, za njima pa Go For Broke z enim najmarkantnejpih riffov albuma dostavi nekoliko mirnejšo kompozicijo, kjer pa se izdatno razmahne Takasaki in enkrat več osupne s svojimi kitarskimi vragolijami. Album se umirja skozi Unitl I See the Light ter The Voice, znova pa konkretno vzkipi ob skladbi Massive Tornado, s »shred« riffom in neverjetno ostrino, ki bi ob še večji ritmični pospešenosti lahko dosegla mejo thrash metala. Izvrstni instrumental Kama Sutra obrne vzdušje in prikaže eksperimentalno plat skupine, pri čemer stopa v središče pozornosti znova Akira Takasaki, ki enkrat več osupne s svojimi kitarskimi eskapadami in pronicljivo domiselnim figuriranjem raznoraznih kitarskih ornamentov in prehodnih detajlov. V drugi polovici sodi med bolj zanimive skladbe albuma mračna Why And For Whom ter sklepna Rain, ki je izrazito neoklasicistično zazrta, vanjo pa se uvodoma prikradejo celo elementi vzhodnjaškega melosa.
Minoru Niiihara je gotovo izgubil nekaj vokalne sape in višine z leti, vseeno pa ostaja njegov vokal tudi na novem albumu prepoznavna zaščitna znamka glasbe skupine Loudness. Zadržuje avtoriteto, dominantnost in zahtevano eksplozivnost tudi v višjih legah. Njegov prepoznavno raskavi vokal ohranja vso markantnost in posebnost, po kateri takoj veš, da je s teboj na albumu najbolj žlahtna inkarnacija Loudness.
»Rise To Glory« je torej izredno lep in kvaliteten album skupine Loudness v zreli eri njenega delovanja. Zadržuje zgledno komponistično moč in veliko idejno profiliranost kitarista in vodje skupne Akira Takasakija, ki ga spremlja bombastična ter eksplozivna ritem sekcija in vdihuje kitarskim frazam piko na »i« vseskozi na moč poseben in prodorno markantni vokal. Tako vzdržujejo Loudness tudi v novih časih pravi žar in izpovedno privlačnost, četudi ne morejo več doseči birljance klasičnih albumov iz osemdesetih. Srčnost, zavzetost in osredotočenost so tu. In to ohranja skupino še naprej mlado in potentno ter "prijetno noro".
Evropska izdaja albuma prihaja do konzumenta z dodatnim CD-jem imenovanim "Samsara Flight", na katerem je zbirka 13. na novo posnetih klasik skupine (ta je originalno izšel za Japonski trg v lanskem letu onb 35. Obletnici delovanja skupine). To je zelo dobrodošla poteza za vse, ki težko prihajate do fizičnih izvodov starejših albumov skupine.
Loudness bodo v letošnjem letu še drugič nastopili na tolminskem festivalu Metaldays, zato priložnosti, da ujamete to kultno japonsko metal zasedbo na odru, nikakor ne izpustite iz svojih rok.
na vrh