Kako zveni klasični (blues) rock posnet leta 2006? Povsem enako, kot je zvenel leta 1966, 1976, 1986, 1996 in vse vmes. Samo preigravanje preprosto nikoli ni strmelo h čemu drugemu kot sami izpopolnitvi tehnike igranja, žuru in s tem povezanih užitkih, ki jih prinese zavist tekmecev in zanimanje (morda nekoč?) nasprotnega spola. Lepi in prazni. Predvidljivi (ne)zasuki skladb, osladni vokali, (prevečkrat) slišana besedila, prav tako (prevečkrat) slišani kitarski soli. Prebrati (in obvladati) Classic Rock For Dummies, nekako ne prinese kakšnega večjega zadovoljstva. Povsem varno zasidrani znotraj svoje zlate hermetične sredine, ki pa je za ta čas, morda, povsem nepotrebna.
No, fantje so tehnično vsekakor dovršeni, še preveč, vendar se tu zgodba o lepem tudi nekako konča. Končni žebelj v krsto pa si zabijejo s priredbo stare blues skladbe Preachin', znane tudi kot Preachin' (The) Blues, mimogrede, nikjer ne omenijo, da gre za priredbo, na ovitku preprosto napišejo "all songs written by THE ANSWER"!?! Pesem je starejša od njihovih staršev, če ne tudi od starih staršev. Kot avtorja se ponavadi navede Roberta Johnsona, vendar jo je v istem času igral tudi Son House, ki je veljal za enega od mentorjev Roberta Johnsona, ko se je ta šele učil igranja na kitaro. Kakor koli že, lotiti se (takšne!) priredbe ni vedno najboljša odločitev, res je v teh instant časih to eden od načinov, kako hitro priti do slave ali pa vsaj do odobravanja. Nenazadnje sta povsem enako formulo uporabila Jack in Meg White, vedno neprikrito blues orientiranih The White Stripes, toda ona dva vesta kako igrati ne samo kaj! Res je, da sta bila vedno seznanjena z delom Jeffreja Leeja Piercea, ki je bil velik poznavalec in ljubitelj tiste prave (delta) blues kulture in tudi drugih primitivnih oblik ameriške glasbe, kar je odlično dokazal in prikazal na na žalost zelo spregledanih albumih skupine The Gun Club. No, tudi brez The Gun Club je ključna razlika v tem, da The White Stripes razumeta, kaj sploh je blues oz. Blues, The Answer pa se obnašajo, kot da se jim o tem niti sanja ne! Ni vse samo imidž.
"Rise", kot je naslov prvencu, vsekakor zna prinesti kakšen vzpon, kar je povsem naravno v modernih, multimedijskih, sterilnih družbah, ki krvi, znoja in solz v svojem svetu niti več ne poznajo. Vse je šund. Vse je šum. Kakšen je potemtakem sploh lahko odgovor, the answer oz., kaj je bilo sploh zastavljeno vprašanje? Preprosto, dobrodošli v McBlues-Rock!
na vrh