Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja sta se pevec/basist/kitarist Greg Lake (ex-King Crimson, Emerson, Lake & Palmer) in klaviaturist Geoff Downes (ex-The Buggles, Asia, Yes) lotila skupnega studijskega projekta z naslovom »Ride the Tiger«. Prvič sta sodelovala že leta 1983, ko je Lake med azijsko turnejo skupine Asia za kratek čas zamenjal Johna Wettona. Za album »Ride the Tiger« sta uspela napisati in posneti šest novih kompozicij, toda še preden je bil projekt dokončan in dožvel luč belega dne sta se oba rajši vrnila k svojima 'matičnima' skupinama; Lake nazaj k ELP in Downes nazaj k Asia-i.
Projekt »Ride the Tiger« ni bil nikoli dokončan in posamezne skladbe so dolgo časa veljale za izgubljene, z izjemo »Love Under Fire«, katerega je Downes na novo posnel za Asia album »Aqua« (1992), medtem ko sta se »Affairs of the Heart« ter »Street Wars« znašla na ELP albumu »Black Moon« (1992). Tako sta bila znamenita glasbenika nemalo presenečena, ko sta pred kratkim izvedela, da so se skupaj našle vse 'izgubljene' skladbe iz obdobja »Ride the Tiger«. Skladbi »Check It Out« in »Blue Light« sta Lakeovim in Downesom privržencem na voljo prvič. Oba glasbenika sta bila gotovo nekoliko skeptična do prvega uradnega izida »Ride the Tiger«, še posebno zaradi dvomljive zvočne kvalitete, a ko sta ugotovila, da vse skupaj niti ne zveni tako slabo, sta izidu albuma vendarle prižgala 'zeleno luč'.
Slogovno »Ride the Tiger« spominja na mešanico med poznimi ELP (verzija slovitega tria iz začetka devetdesetih) in Asio, kar pomeni, da vse skupaj še zdaleč ne izpade slabo, čeprav obenem ne vsebuje nobenega resnično vznemirljivega trenutka in bo vse skupaj zanimivo res samo najbolj ognjevitim ELP in Asia privržencem. Prav tako nobena kompozicija ni na nedokončani ravni demo faze, tako, da gre za spodobno aranžirana dela z repom in glavo. Glede na to, da je bil Keith Emerson eden od Downesovih ključnih klaviaturskih vzornikov ni presenetljivo, da sta se z Lakeom precej dobro ujela pri vseh kompozicijah. Energični »Money Talks«, ki je v preteklosti izšel na eni izmed Lakeovih solo kompilacij, bo navdušil vse tiste, ki bi radi slišali njegove pogostokrat spregledane podvige na električni kitari, medtem ko je »Love Under Fire«, najboljši »Ride the Tiger« trenutek, zelo podoben kasnejši, Asia verziji z Johnom Payneom na glavnem vokalu. Originalna verzija bo še najbolj všeč vsem tistim, ki se še dandanes strinjajo, da je bil Lake najboljša možna zamenjava za glasovno sorodnega Wettona na mestu Asia pevca.
Nekatere bo verjetno motila sprogramirana ritem mašina, ki nadomešča pravega bobnarja, saj je ritem večine skladb precej votel, ploščat in bredušen, kar je sicer glavna »Ride the Tiger« hiba. To se nazorno sliši tudi na »Affairs of the Heart«, tipični Lakeovi ljubezenski baladi s pompoznimi simfoničnimi aranžmaji, kakršne je oboževal že v ELP časih. Relativno udarni »Street Wars« se šibi pod težo melodičnih sintetizatorskih tekstur, kar album spet nekoliko bolj popelje v AOR vode. Tudi precej povprečni »Check It Out« in solidni »Blue Light« sta bližje pop rocku kot progresivnemu rocku, tako da, tako kot preostala dela na albumu, ne ponujata kakšnega artističnega presežka.
»Ride the Tiger« je po dolžini bližje EP-ju, saj z alternativno verzijo »Love Under Fire« vsebuje le dobre pol ure glasbe, tako, da gre za historično izdajo, ki bo razveselila samo najbolj vnete pristaše obeh glasbenih ikon. Kljub številnim pomanjkljivostim in nenehno prisotnemu občutku nedokončanosti, pa je vendarle lepo videti, da je po več kot petindvajsetih letih doživel uradno izdajo. Med drugim nudi vpogled v to, kar bi lahko nastalo iz bolj poglobljenega sodelovanja med obema progrockovskima prvakoma. Kljub temu, da sta Lake in Downes izjemni glasbeniki ikoni, pa njuni posamezni solo karieri nikoli nista vzcveteli, saj sta bila vedno rajši 'moštvena igralca'. Lake je še največji solo uspeh dosegel leta 1978, kot član ELP, s hit singlom »I Believe in Father Christmas«, ki je od tedaj postal ena izmed ponarodelih božičnih pesmi.
na vrh