Malo je albumov, ki bi imeli v glasbeni zgodovini tako velik vpliv in uživali tolikšno spoštovanje glasbenih ljubiteljev kot »Revolver«, sedmi studijski album najbolj znanega kvarteta iz Liverpoola, nepozabnih The Beatles. Ta legendarni album je predstavljal zelo pomembno prelomnico njihove glasbene kariere, saj so z njim začeli ustvarjati kompleksnejše kompozicije, kjer ni manjkalo eksperimentiranja z orkestralnimi aranžmaji, psihadeličnim rockom ter indijsko tradicionalno glasbo. Že folkrockovsko začinjeni predhodnik »Rubber Soul« (1965) je bil znanilec velikih sprememb, vendar je bil »Revolver«, kjer je pomembno vlogo dobila električna kitara, tisti, ki je prinesel veliko revolucijo v tradicionalnem The Beatles zvoku.
Beatli so bili leta 1966, preden so se odpravili na snemanje tega kultnega albuma, ki je bil po originalni, vendar hitro ovrženi ideji menedžerja Briana Epsteina, prvotno zamišljen kot njihov tretji glasbeno-filmski projekt, že krepko naveličani koncertnih nastopov ter z njimi povezane 'Beatlomanije'. Še posebno John Lennon, ki je ravno v tem obdobju začel z veliko žlico začel zajemati s 'krožnika' psihadeličnih substanc in vzhodnjaškega misticizma, je bil do grla naveličan vreščanja in omedlevanja hormonsko poblaznelih najstnic, zato je z obema rokama pograbil nenadno kreativno svobodo. Ravno v tem času, ko je band prestopil v svojo 'zrelo ero', so se pri njem začeli kazati prvi sledovi apatije in naveličanosti nad Beatli, čeprav se tega pri njegovih vokalnih, inštrumentalnih in skladateljskih prispevkih, kjer je še naprej zelo uspešno tvoril zlato 'navezo' s Paulom McCartneyem, ni niti najmanj čutilo.
John je bil v preteklosti kreativni vodja in glavni pevec, medtem ko je na »Revolver« tudi Paul začel enakovredno prevzemati glavno pevsko pobudo in postal enako pomembna gonilna sila legendarnih 'Hroščev'. Genialni producent George Martin, ki je na »Revolver« vnovič sodeloval tudi kot gostujoči glasbenik, se je ponovno izkazal z izjemno napredno produkcijo, ki je bila pred svojim časom in je pomembno vplivala k brezčasnosti The Beatles glasbene zapuščine. Beatli so na posameznih »Revolver« skladbah začeli na veliko eksperimentirati z različnimi za tiste čase inovativnimi zvočnimi efekti, orkestralnimi aranžmaji ter obenem maksimalno izkoristili tedanje snemalne tehnike in inštrumentalno tehnologijo s čimer so počasi utrli pot eni izmed temeljnih prvin progresivnega rocka/art rocka.
Prvič se je pripetilo, da je dejavnejše kot skladatelj na albumu nastopil tudi najmlajši The Beatles član, se pravi George Harrison, ki je na »Revolver« napisal in odpel tri skladbe, čeprav je ponekod pri besedilih potreboval Johnovo asistenco. Počasi je briljantna skladateljska naveza Lennon-McCartney začela dobivati enakovrednega partnerja. Med Georgeove skladateljske in pevske dosežke na »Revolver« spada že otvoritveni, družbenokritični zimzelen »Taxman«. To je energična in poskočna skladba s Paulovim kitarskim solom, kjer Beatli v besedilu izražajo svoj srd nad davčno inšpekcijo, ki jim je pobirala večino zasluženega denarja, zaradi česar z vsemi topovi napadejo tedanjo britansko vlado laburističnega premiera Harolda Wilsona. To je eden prvih primerov odkrite družbene kritike v The Beatles besedilih, katere je bilo z naslednjimi albumi čedalje več.
Temu sledi eno najglobljih in vplivnih del celotne The Beatles kariere, pretresljiva in nekoliko temačna balada »Eleanor Rigby«, ki se ponaša s prekrasnim godalnim aranžmajem na bazi baročnega popa ter s Paulovim ganljivim pevskim prispevkom. Besedilo pripoveduje o priletni (izmišljeni) ženski Eleanor Rigby, ki na stara leta ostane popolnoma osamljena. Tudi po Eleanorini smrti nihče ne pride na njen pogreb in prav tako osamljeni duhovnik MacKenzie ostane edini, ki ob pokopu bdi nad njeno krsto. Ta inkarnacija ambientalne in aranžerske perfekcije je ob izidu širši javnosti, katera je bila nedvomno presenečena nad nepričakovano temačno atmosfero, prvič pokazala kakšno veliko zvokovno in skladateljsko evolucijo so Beatli opravili v manj kot enem letu.
»I'm Only Sleeping«, kjer glavno pevsko pobudo prevzame John, je zasanjana skladba z eterično kitarsko melodijo ter rabo številnih inovativnih efektov ob prijetnih vokalnih harmonijah, kakršne so znali delati samo legendarni 'Hrošči'. To je eden izmed Johnovih prvih primerkov liričnega eskapizma pred zunanjim svetom, saj si protagonist v besedilu želi pobegniti v svoj sanjski svet in v miru zaspati brez pritiska 'pametujoče' okolice.
Georgeovo kratko eterično potovanje v indijski ašram z naslovom »For No One« je inovativni primer eksperimentiranja s tradicionalnimi indijskimi inštrumenti, sitarjem, tablo in tamburo, s čimer so Beatli premostili most med zahodnjaško in vzhodnjaško glasbo. George, veliki promotor indijske klasične glasbe, je bil prvi zahodni glasbenik, ki se je naučil igrati sitar 'tako kot se spodobi', pri čemer mu je izjemno koristilo mentorstvo legendarnega indijskega glasbenika Shankarja. Vrsto let se je sicer špekuliralo ali je bil res George tisti, ki je na »For No One« odigral sitar, katerega je prvič predstavil na »Rubber Soul« klasiki »Norwegian Wood (This Bird Has Flown)«, saj so nekateri mislili, da ga je odigral nek neomenjen, gostujoči indijski glasbenik, vendar so številni muzikologi in glasbeniki sopotniki potrdili, da je sitar tu res zaigral Harrison, tako da o tem zdaj res ni več nobenega dvoma.
»Here, There And Everywhere« je klasična Paulova ljubezenska balada z romantičnimi vokalnimi harmonijami in izjemno prijetno kitarsko melodijo, ki se je s svojim hipnotičnim refrenom v trenutku usidrala v srca številnih različnih generacij glasbenih ljubiteljev. Najbolj priljubljena, poznana in ponarodela »Revolver« klasika, ki je bila originalno zamišljena kot hudomušna otroška skladbica, pa je prav gotovo duhoviti in prisrčni superhit »Yellow Submarine«, kjer sta John in Paul glavni aranžma posebej priredila za Ringotov omejeni vokalni register, kar je na koncu izpadlo neverjetno dobro. Eden izmed najboljših refrenov v celotni The Beatles zgodovini je pospremljen z rabo številnih efektov, prelestnih spremljevalnih vokalnih harmonij in orkestralnih okraskov, kar v navezi zares ustvari nostalgično in tovariško atmosfero, sredi katere si ni težko predstavljati rumene podmornice na njeni fantazijski poti pod morskimi globinami. »Yellow Submarine« je bila takšna uspešnica, da so Beatli po njej leta 1968 ustvarili še animirani film in album z glasbo iz istoimenskega filma.
»She Said She Said«, ki je menda kot zadnja skladba našla pot na album, je psihadelični rocker z Johnovim zasanjanim vokalom, kjer je besedilo namenjeno šoku po intenzivnem LSD tripu (pri njem so sodelovali vsi člani banda razen Paula). Med psihadelično 'zabavo' so bili prisotni tudi člani skupine The Byrds ter znani ameriški igralec Peter Fonda, ki naj bi s svojo izpovedjo o skorajda usodni strelni rani, katero je doživel v otroštvu, tako sprovociral Johna Lennona, da ga je želel nagnati z zabave. Zanimivo, da je to ena redkih The Beatles stvaritev brez Paulovega glasbenega sodelovanja. »Good Day Sunshine«, popolnoma karakteristični ljubezenski dosežek, kjer osrednji motiv vzdržuje duhovito razpoloženi Paulov vokal je hudomušno zasoljena, pozitivistična skladbica z iskrivo kitarsko melodijo in subtilnim klavirskim aranžmajem.
»And Your Bird Can Sing«, pri katerem se za mikrofonom znajde energično razpoloženi John, je eno izmed najbolj priljubljenih »Revolver« del z zabavnim bluesy rifom in hipnotičnim refrenom, kjer še enkrat pride do polnega izraza melodična prefinjenost ter nikoli ponovljena briljantnost nepozabne skladateljske naveze Lennon-McCartney. Besedilo naj bi bilo Lennonov sarkastičen odziv na The Rolling Stones pevca Micka Jaggerja, ki se je v tistem času na veliko širokoustil s svojo tedanjo spremljevalko, znano pop pevko Marianne Faithfull. »For No One« je ljubezenska žalostinka, ki po razposajenem predhodnem zimzelenu, poskrbi za nenadni melanholični kontrast. Tu so Beatli v ozadju na zvit način uporabili baročno zasoljene pihalne aranžmaje, ki ob osrednji melodiji za katero skrbita Paulov vokal in klavir, soustvarjajo skorajda pogrebniško vzdušje, ki se navezuje na McCartneyevo besedilo o koncu 'nesmrtne' ljubezni do njegove tedanje zaročenke, igralke Jane Asher.
Šaljivo obarvani »Doctor Robert« z Johnom na glavnem vokalu vsebuje preproste akorde in psihadeličen refren. Besedilo je posvečeno enigmatičnemu zdravniku Robertu, notoričnemu mešetarju s 'pisanimi pilulami', ki naj bi bil tisti, ki je Beatle uvedel v svet psihadeličnih drog. Njegova identiteta je še danes vir nenehnih špekulacij. Prav tako psihadelično začinjeni »I Want To Tell You«, kjer vladajo nekoliko razglašene vokalne harmonije in salonski klavirski aranžma je čustveno izjemno intenzivna skladba, ki pa ima ob Georgovem sarkastičnem vokalu nekoliko mračen in frustrirajoči utrip, še posebno v primerjavi s preteklo The Beatles tradicijo sorodnih romantičnih skladb.
Še dandanes fenomenalni »Got To Get You Into My Life« je r'n'b-jevsko zasoljeni rocker s pompoznim orkestralnim aranžmajem in čudovito Paulovo vokalno predstavo, medtem ko naj bi bilo besedilo enega izmed bolj spregledanih »Revolver« dosežkov posvečeno marihuani. Najbolj eksperimentalno, inovativno in s tem daljnovidno delo na »Revolver« pa se nahaja čisto na koncu v podobi psihadeličnega odklopa z naslovom »Tomorrow Never Knows« za katerega je John, ki je tu želel zveneti kot dalajlama med prepevanjem na vrhu himalajske gore, dobil navdih med posebej intenzivnim LSD tripom. Številne avantgardno-psihadelične in disonantne zvočne manipulacije v ozadju skrbijo za eterično in mistično atmosfero. To je še eno prelomno delo, saj je šlo za eno izmed prvih popolnoma psihadeličnorockovskih skladb v zgodovini. Ekscentrični in občutljivi John ter idealistični George sta se tudi med ustvarjanjem psihadeličnih odklopov kot je bil »Tomorrow Never Knows« čedalje bolj navduševala nad vzhodnjaškim misticizmom, kar se je poznalo tako pri njuni glasbi kot zasebnem življenju, medtem ko sta bila Paul in Ringo nekoliko manj navdušena nad obiskovanjem indijskih gurujev in ašramov.
»Revolver«, eden najboljših in najpomembnejših albumov v povesti rock glasbe, je za Beatle pomenil začetek nove ere, ki je bila v artističnem smislu brez dvoma neprecenljive vrednosti in je imela gromozanski vpliv na številna bodoča glasbena pokolenja. Johnova kontroverzna izjava, da 'so Beatli večji od Jezusa', ki je sprožila ogorčen odziv ameriških verskih fanatikov, kateri so v slogu inkvizicije začeli na grmadah sežigati The Beatles plošče, je bila verjetno eden glavnih vzrokov, da »Revolver« ob izidu na drugi strani Atlantika ni doživel tolikšnega medijskega pompa in vzhičenja kot je bilo to običajno, čeprav je tudi v ZDA, tako kot drugod po svetu, ta brezčasna mojstrovina postala velika uspešnica. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi to, da se Beatli, v nasprotju z običajno prakso, niso odločili za kakšno posebno promocijo ob izidu »Revolver«, kot so to po navadi počeli ob izidu vsakega novega albuma.
Koncertna turneja po Aziji med katero niso igrali niti ene »Revolver« skladbe, temveč same starejše uspešnice iz časov 'Beatlomanije' je bila njihova poslednja, saj so do konca svoje kariere postali studijski band. Težko je verjeti, da je band, ki je zaradi čedalje večjih nesoglasij med člani začel razpadati pred očmi celega sveta, obenem ustvarjal čedalje boljše in naprednejše kompozicije, saj so samo v nekaj letih prehodili evolucijsko pot od najstniške pop atrakcije brez primera v glasbeni zgodovini do vizionarskega artrockovskega fenomena, ki je ključno vplival na rojstvo številnih rockovskih žanrov.
na vrh