Audioslave: Revelations

"Superskupina postaja super skupina."

O Audioslave bi lahko pisal kot o Velvet Revolver – z več vetrov zbrani bolj ali manj (pri)znani glasbeniki, ki so si status "superskupine" zaslužili bolj po zaslugi preteklih (pol)uspehov. A je druženje članov Rage Against The Machine in Soundgarden na že tretji plošči večini razblinilo vse dvome – gre za skupino, ki ustvarja nadvse kvalitetno glasbo, s katero želijo opozoriti na temnejšo plat svetovnega duha in ne na svojo zvezdniško muhavost in razvajenost.

Zelo celostna plošča, kjer je tokrat nekoliko bolj v ospredju trio RATM, predvsem z genialnim kitaristom Tomom Morellom, ki iz skladbe v skladbo bolj navdušuje s svojimi solo vložki in bogatimi riffi in za katerega že lahko rečemo, da na zadnji plošči predstavlja svoj zaščitni zvok, nič slabša pa nista niti Commerford in Wilk, ki poskrbita za klasično in čvrsto rock strukturo pesmi z nekaj neprekosljivimi instrumentalnimi vložki. Cornellov glas je vedno bolj zanesljiv in prepričljiv, interpretacija jasna in odločna, na trenutke gromoglasna, predvsem pa se sliši, da gre v besedilih za njegova razmišljanja in njegove poglede na svet.

Audioslave so na najboljši poti, da postanejo Led Zeppelin 21. stoletja!