Pošteno je da spregovorimo nekaj besedic tudi o povratniškem albumu ameriške zasedbe Babylon A.D. imenovanem »Revelation Highway«. Gre za komaj četrti studijski album zasedbe, ki je prva dva albuma izdala med letoma1989 in 1992. Z njima se je umestila v takrat modni utrip glam metala, medtem, ko je tretji album »American Blitzkrieg« (2000) posegel po tipanju novih glasbenih obzorij ter tako predstavljal znatni slogovni odklon od vsega kar so Babylon A.D. dostavili s predhodnikoma. Dejanje, ki je skupin prej koristilo kot škodovalo. In preteklo je novih 14. let, da se skupina ponovno združi in obudi s serijo koncertnih nastopov, v sklopu katerih so se poleti leta 2016 oglasili tudi na nemškem festivalu Bang Your Head!!! ter dostavili izvrsten šov. Ob teh koncertih ter vrnitvijo originalnega kitarista Johna Mathewa v skupino, kot tudi podpisom pogodbe za italijansko založbo Frontiers Records, dostavljajo Babylon A.D. tako v svojem četrtem poizkusu album, ki bi moral iziti že davno tega. To pomeni, da prinaša pravi slogovno izrazni priključek s prvima dvema albuma.
Na njem znova občujejo z glasbeno nomenklaturo, s katero so se zarezali v svetovni rockovski abecedarij, ko sta izšla albuma »Babylon A.D.« in »Nothing Sacred«, le s to (pomembno) razliko, da nosi novi material, ob siceršnji občutni muzikalični spravljivosti in grabežljivosti, izdatneje poudarjeno hard rockovsko držo, ki izvira iz navdihovanja nad pionirstvom zasedb starošolske glasbene obrti, kjer se bend ne izogne niti spogledovanju z elementi bluesa. Na vse to namigujejo tudi pretekla glasbena udejstvovanja članov skupine v drugih projektih, to je v obdobju, ko so Babylon A.D. pač mirovali. Ta vibracija, izkušnje ter dozorevanje glasbenikov, se je torej preneslo tudi na novi material, ki je v novih časih tako pristna refleksija mentalnega stanja duhovno pomlajenih Babylon A.D.
Masten, grabežljivo odebeljen primež kitarskih riffov, prodoren, karizmatičen in za nove čase izredno dobro ohranjen vokal Dereka Davisa! Čvrst koketen ritem drive vse vprek! Enotno dihanje kvinteta v udejanjanju vizije in glasbenih ciljev! Vse to odraža izredno dinamična in živahna, organska produkcija zvoka. Bend je v skladbe pripel vse polno pretanjenega ter sentimentalnega okraševanja prehodnih delov, komadi se večkrat graduirano vzpenjajo iz kitice preko predrefrena v atmosferični refrenski krešendo, mid-eight pasaže so slikovito začinjene z kitarskimi vragolijami. Komadi vzdržujejo rdečo nit komponiranja, obenem pa so idejno dovolj razgibani, da se album skozi minutažo nikakor idejno ne izpoje, pač pa drži poslušalca nenehno čvrsto ob sebi.
Skratka. Album, ki se pohvali z izredno komponistično in produkcijsko kvaliteto in album, ki smo ga dolgo čakali in naposled dobili od te, v marsičem obskurne in prezrte zasedbe, ki po novem izvrstno izkorišča svojo izvorno glasbeno recepturo ter ji v novih časih dodaja tiste starošolske prijeme, ki vas odpeljejo tudi v nedrja zasedb, kot so bile Led Zeppelin, Cactus, Vanilla Fudge in še kdo. Vendar vse v enem, če želite skromno oznako, tipsko Babylon A.D.-jevsko! Z novodobno osvežitvijo in renesanso. Upajmo na takšno nadaljevanje.
na vrh