Moderni britanski progresivci Haken so se leta 2014 odločili, da bodo v digitalni obliki izdali EP z naslovom »Restoration«. Z njim so ohranili zelo dober vtis, ki so ga ustvarili z odličnim studijskim albumom »Mountain« (2013) na katerem so navdušili s svojim tehnično izpiljenim in aranžersko spontanim mešanjem različnih elementov klasičnega progresivnega rocka, prog metala in jazz fusiona, pri čemer je bilo občasno lahko slišati različne vplive njihovih vzornikov na čelu s King Crimson, Gentle Giant in Dream Theater. »Restoration«, ki je dolg štiriintrideset minut, je njihov prvi album z novim basistom Connerjem Greenom in drugi v sodelovanju s producentom Jensom Bogrenom. EP »Restoration« vsebuje tri skladbe, ki so pravzaprav na novo posnete in reanžirane verzije kompozicij z demo plošče »Enter the 5th Dimension« (2008), ki je bila posneta še pred izidom Haken prvenca »Aquarius« (2010).
Demo verzije omenjenih kompozicij so doživele popolno predelavo in reimaginacijo posameznih idej s čimer so jih povsem prilagodili svojemu trenutnemu slogu. Za otvoritveno skladbo, »Darkest Light«, ki je povsem karakteristična Haken stvaritev s prelomljenimi ritmi, nenadejanimi časovnimi prehodi, brutalnimi kitarskimi variacijami in otožnim vokalom, je band ustvaril tudi promocijski video. Nad fatalistično vzdušje se občasno povzpne melodičen refren, ki pa vseeno ne more izbrisati vladavine mračnih ambientalnih zaves. Demo verzija »Darkest Light« se je prvotno imenovala »Blind« in je bila menda še enkrat daljša, vendar je band po lastnih besedah z nje 'odstranil nepotreben balast'. Nič bolj veselo zveni prav tako izrazito melanholični in mračni »Earthlings«, ki na trenutke zveni kot pogrebna maša zadušnica, kar še stopnjuje trpeči vokal Rossa Jenningsa in njegovo neutolažljivo posredovanje postapokaliptičnega besedila.
Najbolj ambiciozna in zanimiva skladba na »Restoration« je vsekakor devetnajstminutna eksperimentalna poslastica »Crystallised«, ki kot posebnega gosta vsebuje ameriškega bobnarskega posebneža Mikea Portnoya (ex-Dream Theater, Transatlantic, The Winery Dogs). Od vseh treh »Restoration« kompozicij bi se slogovno zagotovo najbolj ujemala s stvaritvami na »The Mountain«, saj med drugim vsebuje za Gentle Giant značilno uporabo vokalne tehnike kontrapunkta, ki je Haken očitno postala tako zelo všeč, da so jo vnovič uporabili. Na Gentle Giant sicer spominja tudi občasna uporaba ksilofona in poliritmike, kar se zelo dobro zliva s temačnimi simfoničnimi aranžmaji in progmetalskimi kitarskimi pasažami ter tvori čarobno atmosfero.
Portnoy, kljub pričakovanju večine, na »Crystallised« ni prispeval bobnov, temveč je v iztekajočih se sekundah omenjenega epa zgolj nekajkrat udaril na gong, tako da je bila njegova prisotnost ob članih Haken, ki so veliki ljubitelji Dream Theater, bolj kot ne simbolična. Haken so za privržence celo organizirali posebno nagradno igro, kjer so ti morali ugotoviti, kateri inštrument je odigral sloviti bobnar in dolgo so zaman ugibali preden je nekdo izmed njih ugotovil, da gre za gong.
Vsi Haken navdušenci, katerih je v zadnjih letih, po zaslugi čedalje bolj ambicioznih in eksperimentalnih dosežkih vse več, bodo z EP-jem »Restoration« veliko lažje čakali na novi studijski album, ki očitno ne bo izšel pred letom 2016. Samo »Crystallised« je vreden tega, da si ta EP zasluži tudi pozornost vseh tistih ljubiteljev prog rocka/prog metala, ki so do zdaj v zvezi s Haken 'tavali v temi', saj gre za eno izmed njihovih najboljših del, ki presega marsikatere žanrske ločnice ter vnovič na moč uspešno dokazuje, da lahko klasični progresivni rock in prog metal živita v popolni medsebojni harmoniji.
na vrh