Končno. Prvi pravi koncertni dokument veteranov tevtonskega metala klene nemške šole. Solingenskih Accept! Po reaktivaciji leta 2009, integraciji novega »prvega grla« skupine, Američana Marcu Tornilla in treh novo izdanih studijskih albumih (četrti je na vidiku v letošnjem letu). Accept so po reaktivaciji postall znova redni obiskovalci Balingenskega Bang Your Head!! festivala lociranega v idiličnem ruralnem okolju Schwarzwalda v osrčju nemške dežele Baden-Wüttenberg. Tam so nastopili tako ob promociji albuma »Blood of the Nations« (2010) leta 2011, kasneje ob promociji albuma »Stalingrad« (2012) leta 2013, nazadnje pa ob promociji albuma »Blind Rage« (2014) leta 2015. V tistem letu so, med drugim, nastopili tudi na tolminskem Metaldays festivalu in na (že pokojnem) graškem See Rock festivalu.
Hecno je to, da bend ni vzdržal za ta koncertni dokument v postavi s Hermanom Frankom in Stefanom Schwarzmannom, ki sta iz skupine izstopila že ob koncu leta 2014 ter s Schmierom posnela ter izdala prvenec projekta Panzer. Z njima v postavi so namreč Accept posneli vse tri albume vrnitve. Na vsem materialu tega koncertnega dokumenta se tako pojavljata novi bobnar Christopher Williams ter legendarni (in naposled reaktivirani) nemški kitarist Uwe Lulis, ki je soodgovoren za najimpresivnejše kitarske fraze Grave Digger kariere, pri katerih je služboval nekoč.
Prvi nosilec je DVD! Na njem je povzet celotni koncert skupine zaigran na Bang Your Head!! festivalu v Balingenu, dne 18.07.2015. Kaj reči k temu? Potrditev vnovičnega spoznanja, da se gleda nastop takšnih zasedb obvezno na koncertih v Nemčiji. Nemška »zvestoba do groba« publike v srednjestarostnih kategorijah med 30 in 45 let ter med 46 in 65 let, s poudarkom na moških v bližini Abrahama ali kakšno leto preč, je združilo tega dne preko 15.0000 izvajalcev pred oder znamenitega festivala. Ta energija med skupino in nemško publiko, ki traja danes krepko preko štirih dekad, ostaja izjemna in težko opisljiva. Sodelovanje, povratne reakcije in vse te pozitivne vibracije… Accept so mojstri obvladovanja orjaških odrov. Njihova igranje je že vrsto let jasna in do potankosti izdelana odrska poslastica. Natanko je jasno kje se kdo giblje po odru, kako se giblje, natanko je jasno kdo je glavni soler in podobno. Šef solaž ostaja seveda Wolf Hoffmann, ki Lulisa komaj spusti nekajkrat do pročelja odra. No podobno se je godilo sicer izjemnemu Hermanu Franku, ki je, najmanje enakovreden, če ne boljši kitarist od Hoffmanna in verjetno je prav zaradi tega Frank postopno obupal nad članstvom pri Accept.
Bend pa igra izvrstno. Drugače niti ne gre pričakovati od legend. Še beseda o vokalistu. Tornillo je nekoliko niže intoniran od znamenitega kričanja Uda Dirkschneiderja. Pri prenosu moči v refren, mu v višini lahko primanjkuje nekaj več natančnosti (Dying Breed), a to nikakor ne zmoti. Ne glede na to, da njegov vokal poseduje nekaj manj ekspresivnega pečata, niti ni tako prepričljiv v ekstremnih vriskih napevov, kot je to tudi še danes Udo, pa nosi Tornillova ekspresija žlahtno bero karizme in sebi lastne identitete. Natanko to kar potrebujejo Accept. Dostojen nadomestek Udu Dirkschneiderju, ki pa mu ne sme biti preveč podoben. Lahko nanj spominja, a ne preveč. Ob tem pa mora vzpostavljati svojo lastno karizmo. In to Tornillo uspešno udejanja . To spoznanje ponudi takoj v denimo v eksekuciji klasike London Leatherboys. Spremljevalne harmonije izpadejo naravnost zabavno. Ozek »O« v besedah »London« in »Boys« z zaključno črko »S« ki sili v »Z«, ne more spraviti od sebe nihče drug, kot pravi Nemec. Nekaj nerodnosti se pojavi tudi v eksekuciji vokalov pri refrenu Loosers and Winners.
Filmski posnetek je obdelan z več kamrami in se v izmeri skoraj sto minut igralnega časa, obrne kot bi mignil, Setlista je uravnovešena s smelo kombinacijo točk zadnjih treh albumov ter kultnimi klasikami, ki ne smejo manjkati na nobenem pravem Accept koncertu. Eksekucija perfektna.
Zanimiva pa sta tudi dodatna CDja. Na njem je skupno kar 27. skladb. Koncert v Balingenu jih namreč ponudi v enem kosu (le) osemnajst. Kaj to pomeni? Da so na obeh avdio CDjih dodani posnetki vzeti iz nastopov z različnih evropskih koncertnih prizorišč. Seveda gre rav tako za nastope zaigrane v letu 2015. Obenem je zanimivo tudi to, da nekaterih skladb, ki so na DVDju, ne najdete nujno na obeh CDjih in obratno. Denimo na posnetku s koncerta na Bang Your Head!!! manjka skladba Hellfire, medtem ko je vključena na enega izmed obeh CDjev. Obenem pa avdio nosilca ne vsebjjeta kultne klasike Princess Of The Dawn, ki pa jo seveda lahko najdete na DVDju.. Da. V tem oziru morajo ta album kupiti prav vsi, ki so se leta 2015 na koncertih kakorkoli znašli iz oči v oči z Accept. Med drugim tudi vsi vi in mi, ki ste in smo obiskali v tistem letu Metaldays festival v Tolminu.
To je koncertni dokument, ki smo ga od Accept dolgo in mrzlično čakali. Dokument, ki je v vsem to čakanje poplačal. Bend izraža izvrstno koncertno formo v zrelih letih! Dinamita je ostalo še veilko na zalogi. Novi album je ob tem že na obzorju, nova turneja prav tako. Ta koncertni dokumetn je prava popotnica do čakanja na izid novega studijskega albuma. In seveda. Se vidimo v Zagrebu torej 13.03.2017 na nastopu skupine.
Za konec naj stresem iz rokava še malo provokacijo, da vam ostane v poseben poobedek slastna primerjava o tem, kdo je boljši v današnjem času glede preigravanja Accept materiala. Dirkschneider ali Accept?
Accept - Fast As A Shark (uradni video insert, 18.07.2015, Bang Your Head!!! festival):
na vrh