Zasavski Orleki spadajo med naše najaktivnejše glasbene kolektive. Že debelih dvajset let neprestano koncertirajo po Sloveniji, se odpravljajo na krajše turneje po celem svetu in snemajo nove albume, zato se po konstantnsti uvrščajo v sam vrh slovenske glasbene scene. Uživanje v doseženem stažu pa prinaša nove žulje na roke Orlekov, saj stalna prisotnost zahteva nove studijske podvige, s katerimi skupina ostaja v koraku s časom. Tega se dobro zavedajo tudi Orleki, ki so tri leta po »Anduhtu« (2009) privržence razveselili z novim albumom »Repete«.
Kot razkriva že naslov, album prinaša novo dozo starih Orlekov, torej na novo aranžirane in posnete starejše skladbe, kot tudi povsem svežo pesem Življenje gre naprej. Starejše pesmi so šivanko izbora prešle povsem naključno, tako so se na albumu znašle na koncertih redno igrane skladbe, kot tudi tiste manj znane, že davno tega zaprašene Orlek kompozicije.
V raziskovanju svojih mej so šli Orleki z »Repete« najdlje doslej. Že tako pestro paleto žanrov, s katero Orleki navadno operirajo, so še razširili in se odpravili na sprehod novim dimenzijam naproti. Kljub izjemni pestrosti pa skupek trinajstih skladb deluje kot močno povezana celota z jasno definirano osrednjo nitjo. Orleki so na aktualnem izdelku »Repete« odvrgli masko, se odpovedali elektriki in ustvarili intimen venček akustično zabeljenenih ocvirkov, kljub umirjeni noti skoraj brez pridiha rock'n'rolla še vedno prepoznavne Orlek retorike.
Orleki so prirejene pesmi razgalili in jih prearanžirali, novo dobljene celote pa v primerjavi z izvirniki delujejo ponovno samoniklo. Uvodna skladba Hotel grm se prav nič sramežljivo spogleduje z ritmi kubanske salse, prepleti pihalne sekcije, stranskih vokalistk, akustične kitare in harmonike si tudi nadalje tekom albuma mestoma privoščijo presenetljive zasuke k slovenskim ušesom manj znanim stilom glasbe. Eksperimentalno ambientiranje z ritmi svetovne glasbe se je Orlekom glede na slišan rezultat vsekakor izplačalo. Harmonikaš in eden redkih še vedno prisotnih originalnih članov Jure Tori je v zadnjem obdobju nove izzive našel z ustanovitvijo inštrumentlanega Jure Tori tria, prav njegovo harmonikaško poplesavanje med klasičnim stilom Orlekov in ciganskim etno melosom se je na albumu »Repete« izkazalo za zmagovalno, največji dokaz tega je v navezi s trobili skladba Full House. Vsi aranžmaji gradijo na združevanju mnogoterih zvočnih silhuet v en sam skupek, njihovo precizno dodelovanje je zahteval zgoraj že omenjeni manjko elektrike in punkovske arogance, posledično so morali Zasavci več pozornosti nameniti v normalnih okoliščinah manj slišnim zapolnitvam zvočnega prostora. Gremo na Bunkovc je tipičen primer s pihalno sekcijo trobente, pozavne in saksofona obogatenega aranžmaja, v katerega novi zvočni gradniki intergrirajo, kot bi že od nekdaj bili njegov sestavni del. Vselej dobrodušni guru in odličen interpret Vlado Poredoš se je rutinirano spopadel z vživetostjo v Orlek besedila, pri tem mu je pomagal še vokalni trio sodelujočih »Sester«. Še več, Fontano želja je odpela kar solo vokalistka Neva Marn Hafner (sestra bobnarja Saše) in ganljivi pripovedi skladbe dahnila novo življenje. Dojemljivo in pogumno! Edina popolnoma nova pesem na albumu je Življenje gre naprej, ki se odlično veže s preostalim materialom in uspešno premešča most med »Anduhtom« in morebitnim naslednjim studijskim albumom skupine.
»Repete« je še ena dopolnitev unikatnega Orlek mozaika, pristno izpoveden album izjemne globine in čutnosti ter nenazadnje zrelostni dokument skupine, ki še bolj kot kadarkoli doslej presega vse morebitne žanrske prepreke. Orleki tako ostajajo bend, ki združuje generacije, z novim albumom »Repete« morda še najmočneje do sedaj!
na vrh