Sredi avgusta 2013 se je avtorju recenzije Maiden uniteD albuma »Across the Seventh Seas« (2012) zapisala preroška napoved:
»Nebistven zaključni odstavek, pa vseeno. Na prihodnjem izdelku, v kolikor bo do njega prišlo, lahko pričakujemo še večjo razgibanost aranžiranja, na podlagi več gostovanj in vključevanje več različnih instrumentov. Obstaja namreč nevarnost, da se ujamejo Maiden uniteD v past repeticije kalupa aranžiranja. Tega so uporabili doslej dvakrat. Za prvi in drugi album.«
Sredi junija 2015 je tako izšel tretji album zanimivega projekta z nazivom Maiden uniteD, ki ga v glavnini tvorijo nizozemski glasbeniki, med drugim tudi dva člana zasedbe Within Temptation, na čelu z imenitnim britanskim vokalistom Damianom Wilsonom (Threshold, Headspace, solo, ex-Landmarq). Posebnost te formacije je, da izvaja glasbo očakov metala Iron Maiden na svojstven način. V režiji kabaretne šansone. V popolni organsko zveneči strukturi aranžmajev, kjer dobiva Wilsonov vokal povsem drugačna učinkovanja in se v takšnem glasbene okolju zrcali esenca skladb (v senzibilno senzitivnem smislu) v povsem drugi luči. Tudi album »Remembrance« je moč šteti kot vrsto velike zabave, čeprav so Maiden uniteD iz tako spreobrnjenih skladb znova iztisnili izreden prebitek melanholije, o kakršni lahko pravi Iron Maiden le sanjajo.
Tokrat so se Maiden uniteD odločili, da posežejo po aranžiranju skladb zasedbe Iron Maiden, ki pripadajo po večini njenemu najzgodnejšemu času delovanja. To sta torej pretežno prva dva studijska albuma. Maiden uniteD namreč vedo, da so zaloge Iron Maiden materiala omejene, zato si morajo znati kupiti čas, da ne postreljajo prehitro vseh nabojev.
Da pa se kupiti čas tudi na drugačen način. Maiden uniteD so tokrat razširili aranžiranje skladb tako, da so povabili k sodelovanju kopico dodatnih gostov, ki so jim tako ali drugače (z želenim učinkom kontrasta) obarvali aranžmaje. Prve štiri skladbe se odvijajo po pričakovanju in na način, ki smo ga od Maiden uniteD izkusili na prvih dveh izdelkih. Se pravi kabaretna šansona, z lagodnim zviranjem prepleta klasičnega klavirja in klasične kitare, nad katerim se pne Wilsonov čutni vokalni dotik. Tako se album razvija v začetnem delu v striktni režiji Maiden uniteD, se pravi brez gostov, Killers in Remember Tomorrow izzvenita tako predrugačeno, da ju komaj prepoznaš. Nadalje so Maiden uniteD varčevali tudi tako, da so ponovno aranžirali komad Still Life, ki so ga prvikrat posneli za prvenec leta 2010 (na tem albumu so preigrali v svoji režiji celoten Iron Maiden album »Piece of Mind«), še bolj pa je zabavna ponovna verzija klasike Prowler, na kateri sodeluje pri vodilnih vokalnih dolžnostih prvi Iron Maiden pevec Paul Di'Anno (povsem korektno, kontrast med njegovo punkersko grobostjo in milozvočno strukturo novega aranžmaja, še kako bode v uho). Pa smo pri gostih. Posebno presenečenje je izvedba boljšega trenutka sicer šepavega Iron Maiden albuma »Virtual XI« (1998) z naslovom Futureal, kjer se pojavi v vlogi glavnega vokala še en mož, ki je pel za Iron Maiden, Blaze Bayley. V svojem slogu seveda, skladba pa ni doživela mnogo adaptacije glede na izvirnik, seveda z izjemo izklopljene različice.
Ob vsem zapisanem pa sta zanimivejša trenutka tega albuma adaptacija od boga pozabljene b-strani prvega Iron Maiden singla Running Free z nazivom Burning Ambition ter malo kasneje za njo na albumu (razvpita otvoritev »Powerslave« albuma imenovana) Aces High. Pri obeh skladbah pa se vodilnega vokala ne poslužuje Damian Wilson, pač pa izvedbeno manj zanimiv vokal, ki pa mu v Aces High hvaležno vdahne življenje duet s pevko Marcelo Bovino (Stream of Passion), pri čemer dobiva prav ta skladba v svoji akustični režiji kabaretne šansone, povsem druge razpoloženjske dimenzije.
Prej je bilo nekje zapisano, da je nekatere skladbe komaj moč prepoznati, ko jih primerjaš z izvirniki. Ob vseh ugotovitvah znotraj prejšnjih odstavkov te recenzije dosegajo Maiden uniteD to še na en način in sicer tako, da ponekod v vodilnih motivih nadomeščajo akord osnovnega motiva z drugim, ali ga dodatno vanj vrinjajo. Ponekod se odločajo za modulacijo in mol nadomestijo z durom ali obratno, lahko ste tdi priča poltonskemu preskoku melodije. Skratka. Na moč izkušena ekipa prekaljenih glasbenikov natanko ve kaj počne in kako mora pristopiti k vsej stvari, da zadržujejo tako predrugačene verzije izvirnikov, vseskozi veliko atraktivnost za poslušanje, skozi smo teatralnost pa tudi posebni čar in naboj, ki ga lahko dostavi le pečanje z naravnimi zvočnimi kolaži, z akustiko torej. Nova studijska misija je za Maiden uniteD uspela tako tudi tretjič zapored.
Maiden uniteD - Aces High:
na vrh