Nihče ni pričakoval, da se bodo leta 2012, ob izdaji svojega novega albuma »Dig in Deep«, legendarni ameriški melodični rockerji Tyketto, vrnili v tako imenitnem slogu. Izvrstni album je veljal v tistem letu za enega najboljših novih studijskih izdaj, kadar govorimo danes o žanrskem »podtalju« AORa in melodičnega rocka. Bend je zadržal kreativni moment in ga prenesel na oblikovanje novih idej ter kompozicij. Tako je nastal po štirih letih novi dokument, ki so mu fantje dodelili naziv »Reach«. Izšel je v letu, ko praznujejo Tyketto 25. obletnico svojega delovanja.
Glede na odlike predhodnika so se morale Dannyju Vaughnu in njegovi tovarišiji v studiu, od vse treme vsaj kanček zatresti hlače, saj so bila pričakovanja oziroma zahteve, da mora novi studijski album najmanj zadržati kakovostni nivo predhodnika, če ga že ne bi mogel artistično nadgraditi, zelo velika. Nekaj dvoma so vnesle tudi rokade v postavi. Če je bil »Dig in Deep« posnet v formatu originalne postave klasičnega kvarteta, je ob Vaughnu danes izmed originalnih članov ostal v ekipi le še Michael Clayton na bobnih. Jimija Kennedyja je tako zamenjal na poziciji basista izkušeni Chris Childs (Thunder), Tyketto pa so prerasli tudi v kvintet, saj so integrirali v svoje vrste dodatnega klaviturista, to je po novem Ged Rylands. Največja uganka pri teh rokadah, pa je bil kitarist Chris Green, ki je moral vskočiti v obuvalo sicer izvrstnega predhodnika Brookea St. Jamesa.
Vsi strahovi in dvomi so odveč. »Reach« je nadaljevanje ekspresivne imenitnosti predhodnika »Dig in Deep«. V izraznem smislu se navezuje v iztočnicah na Vaughnov samostojni studijski album »Traveller«, zato ne gre pričakovati, da bi album slučajno skušal loviti artistično etiketo prvih dveh studijskih albumov skupine. V tem oziru so vsa upanja ali pričakovanja zaman.
Tudi »Reach« potrjuje , da ostaja Danny Vaughn, kot vokalni interpret, aranžer in komponist, zelo močna izrazna figura, ki s svojo obče ustvarjalno navdahnjenostjo, prelomno vpliva na samo podobo Tyketto izdelkov. V komponističnem oziru je Vaughn kot glavni komponist in aranžer, znova spravil od sebe dvanajst skrbno »zloščenih« in v finesah detajliranih točk modernega dometa, sicer stare šole melodičnega rocka. Mislil je na vse. Na barvanje vodilnih vokalnih napevov s harmoničnimi okraski spremljwvalnih vokalov, na večplastno »debeljenje« osnovnih kitarskih linij z dodatno nasnetimi kitarami, na okusne dodatke akustičnih začimb znotraj ozadja instrumentalne spremljave. In Chris Green dokazuje s svojo bravurozno kitarsko igro zlasti v srednjih instrumentalnih pasažah, da je za Vaughna in kompanijo popoln zadetek. Bravurozne solaže, harmonični okraski nad kitarskimi frazami,… Vse to dokazuje, da Tyketto niso izgubili niti kančka izrazne iskre ob odhodu Brooke St. Jamesa. Danny Vaugh ohranja izredno vokalno formo. Pečaten, izrazno prepričljiv in avtoritativen vokal, ekspresivno izrazen v sleherni legi in vseskozi podrejen sledenju optimalne muzikaličnosti. Skladbe nosijo zaželeno raznolikost znotraj siceršnje žanrske hermetičnosti. V ultra-muzikaličnem formatu dosegajo vse skladbe enakovredni kakovostni nivo in nihanj v smislu kvalitete med točkami ni. V novi točkah Tyketto znova ne skrivajo iztočnic bluesa, kar je moč občutiti večkrat znotraj aranžiranja skladb, vendar pa ta integracija, oziroma začimba, nikakor ne zatira melodične nalezljivosti kompaktnih skladb.
»Reach« nosi izredno živo produkcijo, ki je mojstrsko zvočno zapolnjena in detajlno kontrastirana. Poseduje čvrsto detonirajoč »groove« ritem sekcije, razbeljeno dinamično odzivnost vodilnih kitarskih fraz, medtem ko razvija Vaughnov vodilni vokal, svoj izvedbeni optimum. Album "Reach" je bil v celoti posneti v prestižnem studiu "Rockfield", kjer so med drugim snemali svoja dela Rush, Queen in Oasis, kar le dodatno dokazuje, da so Tyketto v pristopanju do dejanj pravi studijski perfekcionisti.
Novi album zadržuje in nadgrajuje kakovostni nivo predhodnika »Dig in Deep«! »Reach« je album, ki znova poseduje jasno otipljivo substanco 12. podrobno aranžiranih skladb melodičnega rocka, jasno izdelanega karakterja in jasno kontrastirane izrazne raznolikosti, ki jo dinamično poganjajo vodilni motivi skladb. Atribut izrednega aranžiranja ostaja plod zgledne dobe nastajanja materiala za novi album, pretanjene izbire vodilnih motivov iz bogatega nabora novo nastalih idej in predvsem izkušenosti glasbenikov, ki natanko vedo kako mora »stati« komad v žanru melodičnega rocka, da ta 100% učinkuje v poslušanju na prvo žogo. »Reach« velja za enega najboljših albumov, ki so izšli v letošnjem letu na žanrskem polju melodičnega rocka ter AOR glasbe. Leta še ni konec, a ob novih Overland in Mecca albumih, ter prihajajočem novem White Widdow albumu, eden glavnih favoritov za najboljši melodični rock in AOR izdelek leta 2016.
Tyketto - Reach (uradni video):
na vrh