"Raging Silence" je sedemnajsti studijski album Uriah Heep in tisti album, ki je, po še enem komercialnem spodrsljaju oziroma podrtiji "Equator" (1985), vrnil skupino na stare tirnice in jo postavil nazaj na noge. Gre za sila previden album in hkrati album, ki je predstavil ponovno oživljeno skupino, po letu 1985, ko se je te sestavljala skupaj iz ruševin po zadnjem tornadu v karieri. Če ponovimo na hitro so vrzeli v skupini, po neuspehu "Equator", po prekinitvi pogodbe s Sony Records in po skorajšnjem ponovnem razpadu Uriah Heep zapolnili pevec Grand Prix Bernie Shaw, klaviaturist Phil Lanzon, ki je v tem obdobju igral pri The Sweet .S Kerslakeom na bobnih, Bolderjem na bas kitari in Boxom na kitari, so tako prenovljeni Uriah Heep najprej tri leta na veliko koncertirali in tako očitno našli zmagovito formulo sobivanja in delovne kemije, kajti ta postava skupine je zdržala vse do danes.
V treh letih po formaciji novih Uriah Heep izide leta 1989 "Raging Silence". Vsekakor testna plošča za vse, ki pa nikogar od poznavalcev prave hard rock magije ni razočarala. Album je požel odlične kritike, zlasti zaradi odličnosti ultramelodičnih rockersko zažigaških skladb, speljanih v direktivi "Abominog" preobleke, kot so More Fool You, Cry Freedom, Blood Red Roses, Rich Kid, Bad Bad Man ter odlične priredbe skupine The Argent z naslovom Hold Your Head Up, ki je bila izdana, tako kot pred njim Blood Red Roses, tudi kot "single". Te poteze preigravanja priredb, ki so jih vključevali na albume, so se Uriah Heep skozi osemdeseta kar pridno oklepali, saj so bile glasbene lestvice takrat polne tovrstnih hitov, nastalih iz predelave originala. Tako so se odločili vključiti na album "Raging Silence" tudi skladbo avstralske skupine Cold Chisel z naslovom When The War Is Over ter Lifeline, ki pripada v svojem izvirniku skupini Bobby & The Midnites. "Raging Silence" je odlična mera melodičnega hard rocka in prva popolnoma konsistentna plošča naravnost povedano od časov, ko je pri Uriah Heep prepeval še legendarni John Lawton. Na njej lahko znova uživamo v visoki dinamiki, ki ne popušča na sleherni točki, kar se imamo zahvaliti dejstvu, da so Uriah Heep "nove ere" prenesli nanj vso svojo eksplozivnosti klasične šole hard rocka, zabeljenega z zaščitnimi Heep znamkami (npr. večglasne vokalne harmonije, vah-vah soliranje Boxa, masivne riff zavese), v meri, katere ni bil deležen noben Uriah Heep album iz osemdesetih.
Čeprav so bili Uriah Heep po prihodu Shawa in Lanzona končno stabilni, pa so ostali pri majhnih pogodbah in postajali tako vse manjši in manjši bend. "Raging Silence" je odličen "come back" album, ki se lahko hkrati pohvali z višjo stopnjo zrelosti in ki je z svojim izidom potrdil, da Uriah Heep še zdaleč niso rekli zadnje! Žal Legacy Records ni uspela potisniti dovolj opazno album na tržišče, tako da je ta žalostno poniknil z obzorja tržnih niš in prav tako bil prehitro pozabljen ali spregledan. "Raging Siolence" je klasični "melodic hard rock" album, kateri predstavlja skupino, ki je še vedno prekleto divja v studiu in lačna glasbe in glasbenega izražanja, ki ni izgubila niti kančka imenitnega prirojenega občutka, za pisanje udarnih skladb, ki zadevajo s prve. Hkrati pa je to začetek novega obdobja. Uriah Heep so z "Raging Silence" odrasli. Nekako so začutili, da prihaja čas, da končno prevzamejo stvari v svoje roke in pričnejo končno pisati glasbo po svojem lastnem okusu, brez pritiskov od zunaj in siljenj ter komercialnega ugajanja.
na vrh