James Christian ne počiva! V lanskem poletju je izdal samostojni studijski album "Lay It All On Me" - RockLine recenzija TUKAJ, medtem ko po letu 2004, v rednih presledkih enega do dveh let, prejemamo nove studijske albume legendarnih ameriških melodičnih rockerjev House Of Lords. Zasedba na čelu z Jamesom Christianom se je po reaktivaciji v prvih letih novega milenija konsolidirala zlasti do albuma »World Upside Down« (2006), ki je naznanil vračanje k tradicionalnim zvočnim in slogovnim zaščitnim znamkam skupine, utemeljnih s preloma osemdesetih v devetdeseta. In tu je “Precious Metal”! Skupno deveti studijski album skupine.
Skrivalnic ni. Novosti ni. Novi album ohranja izrazno konstanto skupine zadnjih desetih let. »Big Money« je sicer postregel z nekaj bolj »nasršeno« in zamazano zvočno produkcijo, vendar pa Christian z eksperimentom ni pretiraval vedoč, da si lahko nakoplje gnev svojih oboževalcev, ki zahtevajo od House Of Lords albume tipičnih karakteristik melodično bombastične nalezljivosti. Vzdrževanje tipične House Of Lords art konstante torej.
In »Precious Metal« se glede na predhodnik »Big Money« znova vrača k večjem občutku klasične bombastične zapeljivosti. Klaviature so znova prevzele več prostora v zvoku in opremljanju aranžmajev in ta album spet bolj vleče na predhodnika, kot sta »Cartesian Dreams« (2009) ali/in »Come To My Kingdom« (2008).
Christian je tako izkušen, da lahko »v miže« prepakira idejo melodičnega napeva v grabežljiv riff, opremljen z »bombastičnim šelestenjem« klaviatur in seveda himnično zapeljivostjo vokalnih napevov. To kvaliteto je skozi leta kot komponist razvil do maksimuma. Z njo tako spretno krmari, da mu ne gre niti za hip očitati kakršnegakoli artističnega spodrsljaja. To ni več nobena novost, ne v produkcijskem oziru, ne seveda v aranžersko komponističnem. Zanimivo je, da navkljub prežvečenim in že preverjeno izrabljenim frazam preteklih studijskih dejanj, Christian le te tako modro prepakira, da znova in znova polnokrvno učinkujejo. In to velja znova tudi za »Precious Metal«. To je tista žlahtna vrlina, ki jo posedujejo le redki skladatelji.
Barvanje vodilnega vokala s spremljevalnimi harmonijami prinaša na album znova tipične razpoloženjske vrhunce. Seveda so ti fokusirani na doseganje učinka grabežljivosti v poslušanju melodično izpiljenih refrenskih napevov, ki morajo poslušalca hipoma prevzeti. Poleg dodanih Christianov vokalnih linij k vodilni vokalni liniji ne smemo zaobiti magičnega dotika, ki ga v taiste harmonije vnaša veliki šarm žametastega vokalnega pristopa njegove življenjske družice Robin Beck. V skladbi Enemy Inside »spusti« Christian Beckovo tudi na nekaj vodilnih verzov, kombinacija dueta pa se tako ponovno izkaže za zmagovito formulo kreacije najbolj grabežljivih trenutkov albuma (denimo vrhunsko nalezljivi melodično izpiljeni refrenski napev skladbe Action). Naj omenimo, da je Robin Beck prav tako v letu 2013 izdala še en odličen samostojni studijski album z naslovom "Underneath" - RockLine recenzija TUKAJ, na njem pa je zelo pomembno vlogo v aranžersko produkcijskem smislu odigral seveda znova kdo drug, kot ravno James Christian.
»Precious Metal« ponovno dostavlja vse, kar se od Jamesa Christiana in kompanije zahteva in pričakuje. Oboževalci skupine bodo spet vzhičeni nad dosežkom. Preverjeno, predvidljivo, brez artističnih presenečenj. House Of Lords ostajajo tudi z novim albumom torej konstanta velike kvalitete v srenji najvidnejših praporščakov melodičnega rocka. Se vidimo torej obvezno na enem od koncertov nove House Of Lords evropske turneje v letu 2014!
na vrh