Savatage: Power Of The Night

Za razliko od prvih dveh albumov je "Power Of The Night", po besedah šefa skupine Jona Olive, njihov "prvi res pravi studijski album". To v marsičem drži. Bil je namreč njihov prvi album, ki je bil posnet v pravem studiu, kar se močno pozna tako v izboljšani produkciji kot v sami glasbi, ki je to pot že nekoliko bolj obogatena s klaviaturami, čeprav skupina še vedno ohranja svoj udarni in brezkompromisni pristop

"Power Of The Night" se odpre z naslovno skladbo, ki je ena izmed klasik skupine, zaznamuje pa jo eden izmed Crissovih najbolj nepozabnih rifov v zgodovini skupine. "Unusual" vsebuje mistično vzdušje, kar je bilo vedno ena od značilnost skupine, ki se je vedno v marsičem razlikovala od svojih ameriških vrstnikov. "Warriors Of The World" po refrenu precej spominja na evropsko šolo metala. Skoraj popolnoma thrasherski stvaritvi "Washed Out" in "Necrophilia" sta bila menda zaznamovani kot nemoralni in pohujšljivi s strani ameriških javnih moralistov. Zato si je album v ZDA "prislužil" opozorilno oznako, čeprav njuni besedili ne vsebujeta nobenih štirivrstičnih pohujšljivosti marveč gre bolj za črni humor, sicer slabe vrste. Jon je moral za založbo ustvariti tudi eno delo po njihovi volj. To je "Hard For Love", ki je daleč najbolj komercialno delo na albumu in nikakor ne odraža prave podobe skupine. Veliko bolj je podobna kakšnemu delu tedaj sila popularnih hair/pop metal skupin. "Fountain Of Youth" zaznamujejo predvsem Jonovi klasični "kriki groze", navdušuje pa tudi eksistencialistično-fantazijsko besedilo. Crissovih kitarskih mojstrovin, ki so tudi tokrat glavni nosilci večine del, pa sploh ni treba posebej izpostavljati. Zaključna power balada "In The Dream" je njihova prva balada sploh ter delo, kjer so prvič uporabili klavir kot enega izmed vodilnih inštrumentov kompozicije. Z njo so Savatage prvič pokazali svoj izreden smisel za ustvarjanje subtilnih power balad, ki so daleč nad ravnijo običajno neprepričljivih metalskih balad večine ostalih sorodnih skupin. Tako je to delo hkrati tudi primeren kazalec v njihova prihodnja dela.

Oba bonus dodatka, koncertni verziji "Power Of The Night" in "Sirens", sta iz njihovih starih koncertov. Gre za zelo dobri izvedbi.

Na splošno je "Power Of the Night" še en opazen napredek za skupino, predvsem v produkciji, pisanju besedil kot tudi sami glasbi. Skupina je na tej točki naposled ugotovila, da je poleg tradicionalno težkega zvoka sposobna prav tako dobro vnašati druge elemente, ki sicer ne sodijo v tradicionalni metalski repertoar zato je uspešno prestala nov zrelostni izpit pa čeprav je album še vedno daleč od kasnejših veliko bolj progresivno usmerjenih del. Svojo pravo usmeritev prav tako še vedno niso našli. Od prvih treh plošč, ki jih je posnela originalna postava skupine, je ta prav gotovo njihova najboljša in brez dvoma spada med boljša dela heavy metala 80-ih.