Po treh letih se vračajo s svojim skupno četrtim studijskim albumom »Politika« v naš čas in prostor znova makedonski alternativnorockovki jezdeci Bernays Propaganda. Gre za skupino, ki je v artističnem oziru sila zanimiva in posebna na mednarodnem glasbenem prizorišču. Skozi leta so Bernays Propaganda zacementirali in definirali samosvoj glasbeni slog ter hipoma prepoznaven glasbeni karakter, ki je avtentičen in unikaten.
»Politika« je novo dejanje v smeri artističnega samo-izzivanja skupine, ki odpira novo poglavje v evoluciji zvoka in sloga skupine. Bend se je tokrat podal naproti lagodnejšim odzvenom zvočnih krajin aranžiranja. Album »Politika« je močneje naklonjen ustvarjanju sanjavo zazrtih razpoloženjskih stanj, ki lahko ob lahkotnih ritmičnih ključih in repeticijah zvočnih zank učinkujejo na poslušalca celo »trip-oidno zamaknjeno«. Skupina na album to pot ni vključila bobnarja, pač pa je ritme sprogramirala in jih podkrepila mestoma tudi s programskimi zankami. Osnovni lahki, tudi »plesnosučni ritmi«, so ob vključevanju programskih zank, podloženi z dodatnimi podritmi tolkal. Tako čvrstemu ritmičnemu ogrodju daje znova kontrastno protiutež izrazit in avtoritativen vokal Kristine Gorovske, ki pa tokrat ne stopa nujno v središče vsega dogajanja, saj se skupina rada spogleduje tudi z daljšimi instrumentalnimi pasažami, ki v iskanju novih obzorij celo repetitivno valovijo. Tak primer je prva polovica več, kot šestminutne skladbe Poveke, obenem pa Kristina tokrat večkrat raje poišče melodijo v podajanju verzov, kot pa odrezave diktate, kar posredno rezultira tudi v večjem izkoristku muzikaličnosti celotnega albuma.
Čeprav ostajajo vplivi post-punka osemdesetih prisotni na kar opozorijo korenite muzikalične bas linije otvoritvene4 otvoritvene skladbe Politika, pa so minimalistični triki ritmike ter dodatki starošolsko zvenečih sintetizatorjev celo mimobežno primerljivi s skupinami NDW gibanja osemdesetih, čeprav ni nikakršnega strahu da bi Bernays Propaganda tokrat odtavali bizarnim skrajnostim minimaliziranja zvočnih struktur (jalova, Sakam da se zaljubam). Zvok ostaja bogat in zvočna slika polno izkoriščena. Le da deluje album v celokupnem seštevku zvočno bolj sofisticiran glede na pretekle tri studijske izdelke. Tudi tokrat je kitara zelo domiselno vpeta v nadgradnjo oziroma učvrstitev razpoloženjskih stanj, v katerih seveda prevladuje melanholija, skozi katero odzvanjajo verzi v makedonskem jeziku dražljive kompatibilnosti.
Bernays Propaganda so sam značaj albuma mestoma celo obogatili s teatralnimi trenutki tradicionalnega ljudskega melosa, ki okarakterizira geografsko glasbeno poreklo skupine. Tudi ti momenti so mojstrsko vgrajeni v siceršnje mračne atmosferične razglede apokaliptične post-Orwellovske distopije, popolnega razvrednotenja človeške družbe, kjer naniza skupina skozi sporočila verzov znova nekaj pikrih misli.
Bernays Propaganda zorijo z novim albumom »Politika« še naprej prevzetno, saj zadržujejo idejno svežino in iskrenost artizma pri pristopanju do realizacije taistih idej. »Politika« je torej nov plodovito in pogumno odmerjen korak nenehne razvojne glasbene transformacije skupine, ki je od nekdaj potekala po naravni poti samonikle glasbene percepcije. Gre za nov dokument na katerem so Bernays Propaganda preizkusili novosti ter jih uspešno in povsem »neboleče« vključili v svoj samonikli glasbeni dosje.
na vrh