Ko sem dobil v roke dotično zadevo, sem se nasmehnil. Zakaj? Demo posnetki so namreč posneti na kaseti. Čisto pravi avdio kaseti. Kje se bo našel še cepec, ki premore tako zastarelo tehnologijo? No, jaz sem definitivno ta cepec. "Play me if you can", vsekakor duhovit naslov demo kasete, se igrivo izpisuje na "coverju" in popolnoma odseva dušo Toxina - ti namreč niso le fantastični glasbeniki, so tudi duhoviti in pretanjeni pisci besedil.
Koprčani niso dolgo skupaj (skupina deluje od leta 2006), vendar se ponašajo z dobršno mero kvalitetnih zamislic, nekaterih bolj, drugih manj realiziranih. Kaseta je le začetek realizacije vsega, s čimer so se do sedaj predstavljali le na koncertih; "ko bodo finance, sledi plošček," pravijo. To pomeni, da je materiala dovolj (vsi, ki so si ogledali kak njihov koncert, so o tem lahko več kot prepričani), le denarnica je malček presuha. Pa so pripravili za tiste najzvestejše demo posnetke, s katerim bo treba zdržati do omenjene plate.
Avdio kaseta sicer ni nek sinonim za kvaliteto zvoka, vendar to nas, poslušalcev, to (še) ne zanima; ker gre le za nek "preview" zmožnosti banda, se tudi z nekoliko slabšo kvaliteto lahko zadovoljimo. Kaseta se začne z "Ever Wordless?", s komadom, ki že takoj pokaže, kakšna je usmerjenost banda. Gradi tako na vokalu (besedilu) kot na melodiji, poskuša nas čez skladbo ponesti na žanrsko neobremenjeni harmoniji zvoka, kar ji odlično uspe. Če je naše znanje angleškega jezika solidno, ob skladbi še toliko bolj uživamo. Če je prvi komad odseval ogromno energijo, ki jo band lahko prevesi v glasbeno ustvarjanje, je "Everbirth Overlap" kaže popolnoma drugačno podobo. Umirjena skladba, z dovolj zapolnjenim prostorom, da ne zbledi, je ponovno peta v angleščini, in ponovno gre za besedilo z veliko sporočilnostjo. "No Adventures Today" se vrne v vzdušje, ki so ga muzičarji ustvarili s prvim komadom. Zvok na komadu temelji predvsem na efektih kitare, ki nas nekoliko sanjavo, vendar dovolj energično, da ne zaspimo, popelje v izvenzemeljski ambient, kar vokal le še stopnjuje vse do konca skladbe. "Bow Down Comedy" (nasprotno od Stand Up Comedy, kot je na nekem koncertu pripomnil pevec Tomi Toth) predstavlja višek demo kasete. Izreden "groove" basista Jaše Hedžeta in funkovsko igranje kitare Sama Turka nam dasta vedeti, da se njihova glasba, v kolikor iščemo vplive, nekako išče (in najde) v funku in fusionu. Demo kaseto zaključi "Popthing". Gre za duet Jaše Hedžeta za mikrofonom (vse drugo odpoje Tomi Toth) in Sama Turka na akustični kitari. Primeren zaključek obetavnega "studijskega" začetka skupine.
Toxine se nam predstavi na najboljši možni način - z visoko letečim demom, ki v nas pusti željo po nečem bolj konkretnim. S svojo neobremenjenostjo z žanri, fusionskim surfanjem po glasbenih razsežnostih, si odprejo nešteto vrat za nadaljevanje. Če bodo pravilno tempirali "formo" in izbirali pravi material, bo bodoča plata zagotovo požela več pohval kot graj.
na vrh