Saga: Phase One 1978

"Phase One 1978" je zbirka do tedaj neobjavljenih posnetkov in demo verzij nekaterih že objavljenih skladb, ki so jih Saga posneli leta 1978, med snemanjem svojega drugega albuma "Images At Twilight" (1979). Večina izmed teh posnetkov tedaj po mnenju skupine ni bila dovolj dobrih, da bi si zaslužili objavo na prej omenjenem albumu. Ti posnetki so bili dolgo najbolj iskana zadeva med privrženci skupine in raznimi glasbenimi zbiratelji. Vrsto let jih je bilo precej težko dobiti. Potem, ko so med turnejo sredi leta 1997 ponovno izšli na CD-ju pa jih ni več težko dobiti v dobro založenih glasbenih trgovinah (vsaj v glasbeno razvitih državah, kamor žal ne morem šteti naše podalpske doline šentflorjanske, kjer je težko dobiti celo njihove studijske izdaje).

Produkcija (vsaj za običajno visok Saga standard) ni na preveč zavidljivi ravni. Na demo posnetkih treh del, ki so izšla na "Images At Twilight" je to najbolj razvidno. Te verzije so res več kot opazno demo posnetki in le malo drugačne od tistih, ki so bile objavljene na albumu. "You're Not Alone" vsebuje dodatne spremljevalne vokale v refrenih, "Mouse In a Maze" ima nekoliko bolj obskuren zvok in večjo vsebnost sintesizerjev medtem, ko se pri "Hot To Cold" poleg večje vsebnosti delnic na sintih, občasno sliši tudi dodatni spremljevalni vokal. Nobena izmed njih seveda ne dosega kvalitete končnih verzij. Kljub temu pa je vseh pet, še neobjavljene skladb, vrednih pozornosti privržencev skupine, saj večina spada med ene izmed njihovih najbolj eksperimentalnih in nevsakdanjih del. "Half the Time" ima skoraj space rockerske elemente na klaviaturah vse do trenutka, ko vskoči udaren kitarski rif, ki jo ponese v bolj hard rockerske vode Z izvrstno solažo Iana Crichtona na kitari ter odličnimi ambientalnimi motivi na klaviaturah je to eden izmed večjih prog rockovskih trenutkov iz njihovih zgodnjih dni. "Old Man" zveni precej neo prog. Predvsem zaradi poskakujočega ritma in številnih simfoničnih tekstur na klaviaturah. Nekateri vložki na sintih spominjajo na saksofon medtem, ko ponekod lahko slišimo tudi zanimiv bluesy motiv. "Hangman", ki s skoraj osmimi minutami spada med ene izmed njihovih daljših del, je še ena dokaj zanimiva, prog rockovska stvaritev. Obširne plasti ambientalnih klaviatur ji dajejo space rockovsko in celo rahlo psihadelično vzdušje. Skozi skladbo poteka umirjen, počasen ritem in melanholičen vokal. Presenetijo nekateri zanimivi, za Sago precej netipični psihadelični inštrumentalni vložki. Ritem sekcija me celo rahlo spominja na njihove kanadske kamerade Rush, natančneje na nekatere ritem sekcije "Cygnus-X1 Book 2" z albuma "Hemispheres" (1978). Čeprav podobnost niti ni očitna, vseeno boljše, da jo niso objavili na studijski izdaji. "Don't Bother" je zabavna, popolnoma neresna cirkuška burleska, ki spominja na premikanje Ostržka ali glasbo iz kake Super Mario videoigrice, kjer Sadler poje spakljive verze skozi efekt, v ozadju se slišijo ploski rok medtem, ko je vse skupaj položeno na pozibavajoč ritem. Bluesovske delnice na klaviaturah pa ustvarjajo vzdušje kakega kavbojskega salona. Malo spominja tudi na nekatere izmed tistih duhovitih skladbic, ki so jih nekoč ustvarjali The Beatles. "Don't Step Out Of Line" temelji na razgibanem ritmu z obširnimi teksturami sintov in precej netipičnim, operetno naravnanim refrenom. Zanimivo, da sintesizerji tu že zvenijo precej tipično za neo prog rock. Skladba, ki daje uvid v to kar bodo v 80-ih počeli prvi neo prog bandi z Marillion na čelu.

"Phase One" je namenjen res samo velikim ljubiteljem skupine, ki želijo popolnoma izpolniti svojo zbirko Saga albumov ter raznim zbirateljem redkih zdaj. Ti posnetki iz obdobja, ko so se še borili za prepoznavnost ter preden so prodrli v Evropi, razgaljajo skupino, ki je pred izidom drugega albuma začela opuščati vplive klasičnega prog rocka iz 70-ih na svoj zvok ter se usmerjati k svoji lastni obliki art rocka, nekje na zlati sredini med progom, hard rockom in popom.