Obduction: Peephole Into Emotions

Kranjska zasedba Obduction je v kar štirinajstih letih obstoja doživela nekaj kadrovskih zamenjav v svoji karieri pa so preizkusili tudi več glasbenih stilov. Obduction je bilo tako moč slišati tako v vodah thrasha, heavy metala pa vse do progresivnega metala. Skupina je danes kadrovsko ustaljena in zasidrana predvsem v vodah alternativnega rocka v katerem pa so še vedno slišni vplivi starejših Obduction. Kako zvenijo Obduction danes je mogoče slišati na prvem uradnem posnetku s prenovljeno postavo, lani posnetim demu Peephole Into Emotions.

Peephole Into Emotions predstavlja Obduction vsekakor v drugačni luči kot v začetku njihove kariere ali pred nekaj leti. Glavni razlog za to je prihod vokalistke Mojce Zalar (Spleen), ki je bend očitno pomladila in osvežila. Mojca je daleč od vokala, ki bi ga lahko primerjali s kakšno "metal" vokalistko tipa Evanescence, Within Temptation ali novejših Nightwish, a to je le velik plus. Mojčin vokal ni pocukrano osladen, temveč močan in prepričljiv, odlično vokal teče tako v nekoliko agresivnejših, bolj dinamičnih in hitrejših linijah kot v počasnejših, čustvenejših delih. In obeh je Peephole Into Emotions nabito poln! Mojčin vokal nekoliko spominja na Skin iz Skunks Anansie ali Sandro Nasic iz Guano Apes, a je Mojca morda še bolj prepričljiva. V dobrih štiridesetih minutah nas demo skozi osem komadov popelje skozi čustveno nabite vokalne vokalne linije, ki jim izdatno pomaga fantastična inštrumentalna četverica. Za salve ritem sekcija odlično poskrbita basist Gašper Gantar (Srečna mladina) in bobnar Goran Ristić – Tigar (ex-God Scard), ki učinkovito prepletata na trenutke izredno funky in groovy basovske linije, ki jih večkrat podkrepi dinamična slap tehnika (na površje pride predvsem pri prvem in najdaljšem komadu, One Moment), Tigar pa dodobra uporabi bobne, saj ne manjka raznovrstnih prehodov, menjavanja tempa in nalezljivih činel. Enako močna je ena boljših kitarskih dvojic pri nas. Dalibor Sarajlić (ex-Dusk Delight) in Mirko Ratković s fantastičnimi kitarskimi linijami nosita še največ "metalskih" trenutkov albuma, predvsem z nekaj nepozabnimi riffi in fenomenalnimi inštrumentalnimi pasažami, ki jih nosijo predvsem spektakularne sweep solaže. Treba je reči še besedo ali dve o sapojemajoči produkciji albuma, saj je Peephole Into Emotions eden najboljše sproduciranih izdelkov pri nas, pa ga je bend posnel v svojem vadbenem prostoru! Zvok je čist in kristalno jasen, ritem sekcija je dobro slišna in odlično dopolnjuje zvočno celoto, zvok kitar je oster, a hkrati izredno živ, celoto pa zaključuje toplina vokala, ki zna biti agresiven in čustven.

Evolucijsko so Obduction vsekakor prepotovali dolgo pot in čeprav danes verjetno niso več po okusu širšega kroga metalcev to niti ni važno, saj so Obduction ta trenutek ena izmed najbolj obetavnih zasedb slovenske alternativne scene. Peephole Into Emotions je inštrumentalno in vokalno mojstrsko delo in upam le, da na Obduction čimprej postrežejo s pravo studijsko ploščo. Vam pa polagam na srce, da si ta odlični izdelek naročite na: [email protected].