Antioksidanti so ajdovska rock zasedba, ki deluje od leta 2009 dalje. »Parfum in plastika« je njihov studijski prvenec, ki prinaša 10. avtorskih točk kratke in jedrnate rockovske forme. Skladbe posedujejo pravšnjo mero muzikalične nalezljivosti in so učinkovito "nakravžljane" z iztržkom energetskega naboja, kot je zahtevan v izplenu rock 'n' roll plošče. Album »Parfum in plastika« poseduje tudi otipljivo sporočilno vrednost, ki je odsev moralne in duhovne oropanosti slovenske družbe v letu 2015!
Fantje preidejo v svojih skladbah hitro k bistvu. Ne komplicirajo, pravzaprav ne želijo komplicirati, njihov glasbeni dosje tega ne zahteva, niti ne potrebuje! Slovenska besedila so v metričnosti učinkovito zapeljana, zato vzdržujejo zahtevano mero dinamične pretočnosti vodilnih motivov. Kitare so preproste v formah, delujejo minimalno, obenem pa silno učinkovito polnijo ozadje spremljave zvočne slike v katero je vpet vokal, ki je prepričljivo podan in podoživetosti! Kitare so učinkovito razmeščene v plasmaju kratkih, jasno izdelanih in jedrnatih potez in trikov (solaže temeljijo na rabi nekaj tonov, ki so »namočeni« v odebeljeni učinek vah-vaha in drugih efektiranih trikov). Racionalno in učinkujoče. Tudi v sami vodilnih frazah, sta kitari večkrat kontrastirano odebeljeni (po potrebi tudi blago razmazano harmonizirani) z rabo stereochorus in reverb efektov. Bas linije spretno izkoriščajo polno neizkoriščenega prostora, ki tako nastaja in v svoji igrivosti prinašajo všečno »groove« uravnilovko h celokupni zvočni sliki. Skladba Spet sami vzbuja togoto punkovske izkaznice, s katero skupina sicer v blažjih ščepcih dozira pravzaprav kar celotni album. Za orientacijo naj izpostavim, da Antioksidanti niso tip pošvedrano razglašenih garažnih drotarjev. Njihovo rock'n'roll paradigmo je prej mogoče vezati na dela skupin Big Foot Mama ali zgodnjih Dan D (refrena skladb 27. April, Trenutek z mano). Slogovno gre za tipični slovenski rockovski proizvod, ki je vselej aktualen tudi za frekventno rotacijo na slovenskih radijskih postajah. Bend ne ovija sporočila v metafore, njihova neposrednost pa stresa pravi občutek uporniškega gneva, ki ga generira pogum nepotvorjene in iskrene avtorske srčnosti.
Prednost Antioksidantov je v tem, da ima skupina v postavi močne »songwritterje«, ki znajo postaviti kompozicijo, v učinkovito zmes muzikaličnosti in energetskega iztržka, kjer ni prostora za naivnost in saharozne izpade, ki bi silili v pop! Zanimivo bo spremljati kam se bo skupina razvijala v prihodnje. Vsekakor je v avtorstvu še mnogo prostora, ki ga je moč nadgrajevati, razvijati, razširjati. Skupina razvija torej že na avtorskem prvencu zdravo formo melodično nalezljivega rocka, v vsem tem pa je moč zaznati tudi kakšen indie nastavek (Moderno je eko). Največja atraktivnost te plošče pa prinašajo besedila, ki brez dlake na jeziku naznanjajo, da smo sredi doline Šentflorjanske postali ptički brez gnezda.
na vrh