Avven: Panta Rhei

Panta Rhei, vse teče, vse gre... in po treh letih je priteklo do prvenca skupine Avven. Leta 2003 ustanovljena zasedba že od svojega samega začetka posveča pozornost ustvarjanju lastne avtorske skladbe in po trdem delu je po letu dni v samozaložbi izšel njihov prvenec. Žal je že skoraj brezpredmetno ponavljanje istega, in to je, da slovenske založbe še vedno nimajo posluha za kvalitetno glasbo ter so skupine kot je Avven prepuščene sami sebi. Samo vztrajnosti njim in skupinam v istih položajih se imamo zahvaliti, da rešujejo v celoti gledano porazno slovensko glasbeno sceno. A pustimo tarnanje ob strani in se raje posvetimo glasbi, ki je tista, ki je zares pomembna.

Avven na svojem prvencu uspešno plujejo po vodah etno oz. folk obarvanega rocka/metala in iščejo svoj izraz v raziskovanju ljudske glasbe svetovnih kultur od indijske, keltske, vzhodnjaške pa vse tja do slovanske. Uspešno in učinkovito pa mešajo svetova etno melodij s surovimi kitarskimi podlagami.
Intro nas s svojimi melholičnimi violinskimi linijami popelje v svet glasbe, ki jo čarajo fantje in punca iz Kresnic. Kako pomemben del glasbe so tradicionalna ljudska glasbila nam prikaže že Intro, ki pa se kmalu prevesi v heavy Guru. Tako kot je beseda guru sestavljena iz gu (tema) in ru (luč) ima tudi komad dve strani. Močnejšo kitarsko in nežnejšo podprto s trobento in klaviaturami. A guru sestavljen iz obeh besedic pomeni božansko luč, ki razprši vso temo in tako nas tudi komad Guru povleče v prelep svet vzhodnjaške filozofije in odličnega folk rocka. V 5 se Avven približajo precej sorodnim finskim folk metalcem Korpiklaani, predvsem zaradi zvoka harmonike in hitrejšega kitarskega tempa, pa tudi zaradi mešanja lepega moškega melanholičnega vokala s kriki v ozadju. Da so Avven inštrumentalno izredno podkovani dokazuje že izjemno pester nabor različnih inštrumentov, ki jih vpletajo v svojo glasbo. Tako imamo možnost slišati tradicionalne rock inštrumente, kitaro, bas in bobne malo manj pogoste klaviature in violine, ter malo morje ljudskih glasbil – tapan, buče, grablje, tarabuke, tamburin, flavte. V aUM se moškemu vokalu, ki na trenutke spominja na Tomijevega (Siddharta), a brez nepotrebnega pačenja in zavijanja pridruži globok death metalski growl, v Avven pa se mešata moški vokal in prelep nežen ženski glas. Fand je irska morska boginja, njeno ime prevajajo tudi kot Biser lepote ali Solza in prav to bi lahko rekli za to istoimensko balado. Ponovno se v uvodu pojavi prelep ženski vokal, njegovo mesto prevzame osrednji moški vokal podprt z back vokali, na koncu pa nas ponovno prevzame sanjski ženski glas. V Kanaan se Avven odpravijo na potovanje v obljubljeno deželo in komad prežema odlična atmosfera z egipčansko zvenečimi klaviaturami, ki nas popelje naravnost med vrste romarjev. V Panta rhei se vokalno spet mešata moška in ženska linija in surovi kitarski riffi podprti z lepimi zvoki violine (violinistka Barbara je trenutno na podiplomskem študiju violine v Texasu). Za komad je bil v sodelovanju z RTV Slovenija posnet tudi videospot, ki ga lahko pogledate na uradni strani skupine. Plošča se zaključi z akustičnim komadom, podprtim z violino, Reka Guinevere, katero bi lahko uvrstili tudi med katero izmed akustičnih skladb skupine Blind Guardian.
Tudi besedila tako kot glasba delujejo na dveh nivojih. Lahko jih sprejememo kot pravljice, mitologije o junakih, bogovih in pravljičnih bitjih ali pa se dokopljemo do globjih raven, ki se sprašujejo o življenju in smrti, veselju in žalosti, ljubezni in človekovi eksistenci in odnosu človeka do sveta in drugih.
Avven je gotovo skupina za katero bomo še slišali, čedalje več koncertirajo, nase pa so opozorili tudi na mednarodnem glasbenem tekmovanju mladih skupin Orpheum Newcomer v Grazu. V predtekmovalnem delu so v konkurenci osemnajstih skupin osvojili prvo mesto po oceni strokovne žirije ter drugo mesto po izboru publike.Kot prvo uvrščeni so se tako uvrstili v finalni del festivala
Tudi v finalnem koncertu so z vrhunsko izvedenim nastopom navdušili polno dvorano Orpheuma ter tako osvojili skupno 6. mesto (4. po glasovih publike) v celotni konkurenci 105 skupin.
Avven ja najlažje opisati kar z enim izmed njihovih verzov; "...vedno gremo le više in vedno bolj stran..." Panta Rhei, vse teče, vse gre... Naj Avven plujejo po mirnih vodah.